Na današnji dan so v Beogradu razglasili Kraljevino SHS – projekt z negativnimi posledicami za ustanovne narode

Foto: Wikimedia

1. decembra 1918 so v Beogradu razglasili ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasnejše Jugoslavije, s katero so Slovenci brez možnosti samoodločbe in na pritisk zmagovalnih sil 1. svetovne vojne za več kot 70 let obtičali v tej umetno ustvarjeni balkanski državi. Ustanovitev Kraljevine SHS je bila tako za Slovence kot za druge južnoslovanske narode eden najusodnejših dogodkov 20. stoletja, po svoji zasnovi pa je bila precej nepremišljena, nenaravna in po izvedbi nedemokratična.

Teorije o združitvi slovenskih in hrvaških dežel s Kraljevino Srbijo so se sicer v liberalnih krogih pojavljale že v zadnjih letih Avstro-Ogrske, ob podpori Londona pa so bile formalizirane s podpisom “Krfske deklaracije” 20. julija 1917 – o slednji večina Slovencev takrat ni vedela ničesar, a v njihovem imenu jo je podpisal liberalec Bogumil Vošnjak. Po zlomu Avstro-Ogrske in razglasitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, katere rojstvo so 29. oktobra 1918 z javnimi manifestacijami množično podprli najširši sloji slovenskega in hrvaškega prebivalstva, so zmagovalne sile iz Londona in Pariza v ozadju intenzivno lobirale za združitev te novoustanovljene, a mednarodno nepriznane države s Kraljevino Srbijo; antanta je namreč tako Srbom kot Italijanom že med 1. svetovno vojno obljubila velike kose ozemlja južne Avstro-Ogrske in dejansko sta Italija in Srbija Državo SHS obravnavali bolj ali manj kot vojni plen.

Medtem ko je Italija po dogovoru z antanto novembra 1918 že prodirala na slovensko Primorsko, v Istro in severno Dalmacijo, so člani Narodnega sveta Države SHS z Antonom Korošcem na čelu sicer apelirali na zmagovalne sile in se sklicevali na Wilsonove obljube o samoodločbi narodov, a so od Britancev in Francozov dobivali le vse bolj nedvoumne signale, da se lahko tisto, kar je v mesecu dni ostalo od Države SHS, reši samo z združitvijo s Srbijo. Medtem ko se je Korošec konec novembra 1918 mudil na mednarodnem parketu v Ženevi in Parizu, kjer se je med drugim dogovarjal o pogojih “ujedinjenja” s srbskim premierjem Nikolo Pašićem, so imeli odposlanci zagrebškega Narodnega sveta v Beogradu avdience pri srbskem prestolonasledniku Aleksandru Karađorđeviću; 1. decembra 1918 so bile zadeve končno tako daleč, da je slednji slovesno razglasil “zedinjenje Srbije z deželami neodvisne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev”.

Znašli smo se v državi s pravoslavnim in muslimanskim elementom
Čeprav je uradna slovenska politika, tako liberalna kot katoliška, združitev s Srbijo pozdravila in v svojih medijih prepričevala sonarodnjake, naj to navdušenje delijo, pa je bilo mnogim Slovencem – med njimi Ivanu Cankarju, ki je nenaravne smrti umrl le 10 dni po razglasitvi Kraljevine SHS – kmalu jasno, da je šlo za vsiljeno, slabo premišljeno in pod mednarodnimi pritiski sprejeto odločitev, ki je puščala številna vprašanja o novi državi povsem odprta. Medtem ko se je denimo večina privržencev SLS in slovenskih socialdemokratov že od časov J. E. Kreka zavzemala za republiko, so po združitvi s Srbijo pristali v monarhiji, ki so jo nenadoma začeli zagovarjati liberalci; pojavila so se vprašanja o očitnih in skoraj nepremostljivih razlikah v kulturnem in gospodarskem razvoju med Slovenci, Hrvati in Srbi; ne nazadnje je številnim katoliškim Slovencem vzbujalo nelagodje dejstvo, da so se čez noč znašli v državi s prevladujočim pravoslavnim in celo z muslimanskim elementom.

Nekatere od teh pomislekov je časnik Slovenec naslovil že dan po razglasitvi “ujedinjenja”, ko je obzirno, ne da bi direktno nasprotoval Koroščevi jugoslovanski usmeritvi, med drugim zapisal: “Cela tisočletja smo bili ločeni po državnih mejah, loči nas veroizpoved, vzhod in zahod si podajata roko med nami. Ali bo mogoče vse to z eno potezo izenačiti?” Kot so pokazali dogodki v kasnejših mesecih in letih, so bili ti pomisleki še kako upravičeni; že pozimi 1918/1919 se je začelo nezadovoljstvo Slovencev kazati v vse pogostejših, čeprav skrbno cenzuriranih incidentih – še predvsem ogorčeni nad vključitvijo v vojsko Kraljevine SHS so bili slovenski prostovoljci generala Maistra, izkušeni veterani 1. svetovne vojne, med katerimi so bili mnogi delavskega izvora in so kot republikanci prezirali vsiljeno srbsko monarhijo. Januarja 1919 je tako zaradi odvažanja orožja v Srbijo v Ljubljani prišlo do upora 150 borcev slovenskega planinskega polka, kmalu zatem je bil v tamkajšnji gostilni Ilirija ubit neki srbski vojak, julija 1919 pa je v Mariboru in Dravogradu prišlo še do velikega protisrbskega punta, med katerim so slovenski vojaki, razjarjeni zaradi oholega obnašanja srbskih častnikov, z orožjem osvobodili nekatere od svojih tovarišev iz mestnih jetnišnic in vzklikali gesla o svobodni slovenski republiki. Kot organizatorja tega upora sta bila kasneje na smrt obsojena domoljuba Karel Toplak in Adolf Podkubovšek.

Projekt z negativnimi posledicami za ustanovne narode
Čeprav so se skušale slovenske politične elite sprva od tovrstnih dogodkov distancirati ter so jih dvolično označevale za “boljševizem” in “separatizem”, je vsaj Koroščeva SLS počasi dojela, da slovensko ljudstvo centralizirane in vse bolj očitno velesrbske Kraljevine SHS nikoli ni sprejelo za svojo državo, ter začela spet zagovarjati bolj avtonomistično politiko. Združitev Slovencev, Hrvatov, Srbov in drugih narodov v multikulturni Jugoslaviji se je že za časa Karađorđevićev, še posebej pa med okupacijo in v Brozovi SFRJ, izkazala za slabo premišljen projekt s številnimi negativnimi posledicami za njene ustanovne narode; 25. junija 1991 je bila ideja o “ujedinjenju” južnih Slovanov tako dokončno pokopana, Slovenci pa so več kot 72 let po razpadu habsburške monarhije le dobili svojo lastno državo, utemeljeno na jasno izraženi volji ogromne večine slovenskega naroda.

Demokracija

 

  • lili pili

    In kaj bi ostalo od slovenije, ce se ne bi pridruzila kraljevini srbiji, verjetno nic, kajti italijane je na vrhniskem klancu s svojimi srbskimi vojaki ustavil major

    Ze v avstroogrski so ziveli muslimani po aneksiji bosne in pravoslavci pa ne samo v bosni, na hrvaskem in v vojvodini..

  • RATATA

    Je razglasil suverenov Manifest (16.10.1918), v katerem je suveren dežel Cislajtanije in kralj Ogrske čitljivo in razumljivo zapisal, da tega, kar morejo in smejo storiti vojvodine in kraljestva Cislajtanije, ne more dovoliti v Kraljevini Ogrski.
    Logično, saj je malo pred tem, ob kronanju v Budimu, pred vsem ljudstvom prisegel na celovito in nedeljivo Ogrsko.

    To je po razglasitvi v Ljubljani, da “vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah” (31.10.1918), ko se je pred njim znašla delegacija in pledirala za “ujedinjenje”, dal Aleksander Karadjordjević zapisati (in razglasiti 1.12.1918), kako se “veoma raduje, što se ZEMLJE države SHS ujedinjuju sa Kraljevinom Srbijom”!

    Vse jasno in razumljivo! Pred regentom Aleksandrom so se v frakih in cilindrih zvirali veljaki, ki jim je moral suveren države na papirju pokazati, da se njegova (in sploh nobena) DRŽAVA ne more na državni / internacionalni ravni z nekimi plemeni (magari “troedinimi”) o ničemer pogovarjati in dogovarjati . Pogodbe (o združevanju npr.) more sklepati le s subjekti internacionalnega prava.
    V dvorani pa so bili tisti trenutek pred predstavnikom države Srbije predstavniki države/subjekta izključno predstavniki slovenskih dežel (31.10.1918 že združenih pod oblastjo vlade v Ljubljani). Karadjordjević je mojstrsko izeskiviral diplomatski zaplet in v Proklamaciji je ostalo zapisano, kar je tisti trenutek bilo resnica in se je resnično zgodilo – ne da bi kdorkoli predstavnike “plemen” in nelegalnih tvorb kakorkoli provociral. Odlično ! 1A !

    Zapisano je bilo po regentovi zaslugi, kar se je tistega prvega decembrskega dne v Beogradu tudi dejansko (formalno – pravno) zgodilo:
    S Kraljevino Srbijo, ki je po Berlinskem kongresu obsegala tudi današnjo Makedonijo in del Sandžaka, od novembra 1918 pa še Kraljevino Črno Goro in preostali del Sandžaka, so se “ujedinile” ZEMLJE države SHS – torej LE in IZKLJUČNO slovenske dežele!!!! Hrvatsko, Slavonijo je Kraljevina Srbija enostavno morala okupirati, saj niso imeli državne suverenitete!!!

    • Hunyađi

      #Čeprav je bil njegov materni jezik nemški[1], se je ogrel za slovenstvo in se zavzemal za idejo Zedinjene Slovenije. Zedinjeno Slovenijo si je predstavljal v obsegu Ilirskega kraljestva, povečanega za slovensko govoreča področja Štajerske in Prekmurja.

      Kozler je dandanes verjetno najbolj znan kot avtor Zemljovida slovenskih dežel, nastalega v letih od 1848 do 1852, in kot ustanovitelj Pivovarne Union. Čeprav se je popolnoma poistovetil s slovensko kulturo in narodnostnim bojem, se je istočasno zavzemal, da bi v Zedinjeni Sloveniji enakopravno sobivali tako slovenska kot nemška kultura. Več razstav o Koslerju je pripravil kustos Pokrajinskega muzeja iz Kočevja, Ivan Kordiš.

      Danes se po Petru Kozlerju imenuje Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler.#

      • RATATA

        Lepo, da si to pripel!
        Ta zemljevid (tisti dopolnjeni iz 1864) dimenzije pribl.120 x 120cm imam doma v vhodni avli.

        • Hunyađi

          Ampak, zal ni uspel uradno ta “zemlovid” pozet uveljavitve pri cesarju AO. Zato ni noben uraden dokument. Za pravne spore, danes niti ne bo v prihodnje, zal.

          • RATATA

            Ta zemljovid je le anketarska ponazoritev kje prebivajo Slovenci. So pa naznačene tudi meje dežel.
            Verodostojen je Spamersov atlas iz 1900, ki zarisuje točne formalne in internacionalno pravne meje takrat, ko je bil izdan in so veljale tudi 1918…., če sledimo dogodkom in mirovnim ter drugim dogovorom, pa na JV, torej proti Ogrski (hrvatski parceli) upoštevajoč Trianonski sporazum meja nikdar ni noben akt spreminjal.
            Tako poteka meja po Dravi, Sotli, Kolpi in po Rečini, s tem slovenskemu Prekmurju pripada Medmurje, sestavni del Primorske pa je še vedno kot nekdaj Istra z otoki!

          • Hunyađi

            Se strinjam, ampak nikjer v kronologiji zgodivine ne najdem, uradnega zabelezenega datuma, “karlovega manifesta”- kot trdis, da je uradni dokument.
            V tem delu me muci nejasnost.
            Mozno in upam, da sm spregledal sam, zgodovinski uradni žegen slovenskih dezel zemljevida, katerega je z trdnimi tezami zagovarjal Peter K. in mu ga je zavrnil cesarski Dunaj.

          • RATATA

            16. oktobra 1918 je izdal zelo pomemben (internacionalnopravno) Manifest ta “”Karel I. – sin Ota Franca Jožefa Habsburško-Lotarinškega in Marije Jožefe Saške.”” https://sl.wikipedia.org/wiki/Karel_I._Habsbur%C5%A1ko-Lotarin%C5%A1ki

            S tem manifestom, je zabeležil enostavno in dejansko ugotovitev, da Avstrijski del cesarstva sestavljajo starodavne dežele (tudi Krajnska, Koroška, Štajerska, Primorska ….), toda nedvoumno je povedal tudi kakšna situacija je na drugi strani, na ogreskem, v Kraljevini Ograski, ki je nedeljiva in celovita, zato ne more dovoliti, da bi se posamezni njeni deli ločevali in združevali, saj je to prisegel njegov prednik ob Ausgleichu (poravnavi leta 1867), ko je postal tudi Kralj Ogrske!!
            Zato so se lahko s Kraljevino Srbijo združile (ujedinile) le slovenske dežele, ki so bile prej v avstriskem delu (Cisleithania https://en.wikipedia.org/wiki/Cisleithania )
            niso se pa mogle s Kr.Srb. združiti parcele Kr.Ogr. (hrvatska, Slavonija) …. celo niso se mogle združiti z našimi deželami v SHS(!!!) IN TO JE NOTORIČNA LAŽ (glede 29.10.1918)!!!
            IN TO JE POVEDAL TUDI REGENT ALEKSANDER DNE 01.12.1918!!!

            “””
            Težava je v tem, ker ljudje živijo v zmoti, ki so jim jo v glave vbile “šole” in “stroke”, in si predstavljajo, da je Država SHS” tista humoreska v državi Ogrski – v Zagrebu, kjer so se igrali nekaj skupaj z renegati iz Ljubljane. Znotraj države Ogrske ni bil mogoč noben “narodni svet” in nič, kar se je tam dogajalo, ni imelo internacionalnega pravnega pomena.

            To je urbi et orbi razglasil suverenov Manifest (16.10.1918), v katerem je suveren dežel Cislajtanije in kralj Ogrske čitljivo in razumljivo zapisal, da tega, kar morejo in smejo storiti vojvodine in kraljestva Cislajtanije, ne more dovoliti v Kraljevini Ogrski. Logično, saj je malo pred tem, ob kronanju v Budimu, pred vsem ljudstvom prisegel na celovito in nedeljivo Ogrsko.

            To je po razglasitvi v Ljubljani, da “vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah” (31.10.1918), ko se je pred njim znašla delegacija in pledirala za “ujedinjenje”, dal Aleksander Karadjordjević zapisati (in razglasiti 1.12.1918), kako se “veoma raduje, što se ZEMLJE države SHS ujedinjuju sa Kraljevinom Srbijom”!

            Vse jasno in razumljivo! Pred regentom Aleksandrom so se v frakih in cilindrih zvirali veljaki, ki jim je moral suveren države na papirju pokazati, da se njegova (in sploh nobena) DRŽAVA ne more na državni / internacionalni ravni z nekimi plemeni (magari “troedinimi”) o ničemer pogovarjati in dogovarjati . Pogodbe (o združevanju npr.) more sklepati le s subjekti internacionalnega prava. V dvorani pa so bili tisti trenutek pred predstavnikom države Srbije predstavniki države/subjekta izključno predstavniki slovenskih dežel (31.10.1918 že združenih pod oblastjo vlade v Ljubljani). Karadjordjević je mojstrsko izeskiviral diplomatski zaplet in v Proklamaciji je ostalo zapisano, kar je tisti trenutek bilo resnica in se je resnično zgodilo – ne da bi kdorkoli predstavnike “plemen” in nelegalnih tvorb kakorkoli provociral. Odlično ! 1A !
            Zapisano je bilo po regentovi zaslugi, kar se je tistega prvega decembrskega dne v Beogradu tudi dejansko (formalno – pravno) zgodilo:
            S Kraljevino Srbijo, ki je po Berlinskem kongresu obsegala tudi današnjo Makedonijo in del Sandžaka, od novembra 1918 pa še Kraljevino Črno Goro in preostali del Sandžaka, so se “ujedinile” ZEMLJE države SHS – torej slovenske dežele. Basta.
            “””
            TO ZADNJE MED “”” IN “”” je pa lepo povedal gospod Andrej Lenarčič tukaj (in še kje)
            http://www.domovinasospomini.eu/blog/2018/10/20/verigarji/

          • Hunyađi

            Bom pazlivo prebral.
            In ti odgovorim.
            Hvala za link.

          • Hunyađi

            Nikjer ni zal zabelezen Karlov manifest. Karl je zelel reformirat imperij v federacijo pa mu ni uspelo.
            V delu wiki- angleski j. ,, Prav tako ni nikjer uradnege zabelezitve o kakem uradmem”karlovem dokumentu” .
            Zadnji dokument je razdelitev mej po tajnem Londonskem m., sil antante.
            Za Korosko kam bo pripadala. pa uradne volitve ljudstva. V volilni komisiji so bili pa zaradi pravicnosti volitev, ameriski odposlanci.

          • RATATA

            http://ww1.habsburger.net/de/kapitel/meine-getreuen-oesterreichischen-voelker-das-voelkermanifest-kaiser-karls

            MANIFEST – končna redakcija Eichhoff-Hussarek, 16.10.1918
            Objavljeno: Wiener Zeitung, 17.oktobra 1918

            MANIFEST

            An Meine getreuen österreichischen Völker!

            Seitdem Ich den Thron bestiegen habe, ist es Mein unentwegtes Bestreben, allen Meinen Völkern den ersehnten Frieden zu erringen, sowie den Völkern Österreichs die Bahnen zu weisen, auf denen sie die Kraft ihres Volkstums, unbehindert durch Hemmnisse und Reibungen, zur segensreichen Entfaltung bringen und für ihre geistige und wirtschaftliche Wohlfahrt erfolgreich verwerten können.

            Das furchtbare Ringen des Weltkrieges[i] hat das Friedenswerk bisher gehemmt. Heldenmut und Treue – opferwilliges Ertragen von Not und Entbehrungen haben in dieser schweren Zeit das Vaterland ruhmvoll verteidigt. Die harten Opfer des Krieges mussten uns den ehrenvollen Frieden sichern, an dessen Schwelle wir heute, mit Gottes Hilfe, stehen.

            Nunmehr muss ohne Säumnis der Neuaufbau des Vaterlandes auf seinen natürlichen und daher zuverlässigsten Grundlagen in Angriff genommen werden. Die Wünsche der österreichischen Völker sind hierbei[ii] sorgfältig miteinander in Einklang zu bringen und der Erfüllung zuzuführen.[iii] Ich bin entschlossen, dieses Werk unter freier Mitwirkung Meiner Völker im Geiste jener Grundsätze durchzuführen, die sich die verbündeten Monarchen in ihrem Friedensangebote[iv] zu Eigen[v] gemacht haben.[vi]

            Österreich soll, dem Willen seiner Völker gemäß, zu einem Bundesstaate werden, in dem jeder Volksstamm auf seinem Siedlungsgebiete sein eigenes staatliches Gemeinwesen bildet. Der Vereinigung der polnischen Gebiete Österreichs mit dem unabhängigen polnischen Staate wird hiedurch in keiner Weise vorgegriffen. Die Stadt Triest samt ihrem Gebiete[vii] erhält, den Wünschen ihrer Bevölkerung entsprechend, eine Sonderstellung.

            Diese Neugestaltung, durch die die Integrität[viii] der Länder der ungarischen heiligen Krone in keiner Weise berührt wird, soll jedem nationalen Einzelstaate seine Selbstständigkeit gewährleisten. Sie wird aber auch gemeinsame Interessen wirksam schützen und überall dort zur Geltung bringen, wo die Gemeinsamkeit ein Lebensbedürfnis der einzelnen Staatswesen ist. Insbesondere wird die Vereinigung aller Kräfte geboten sein, um die großen Aufgaben, die sich aus den Rückwirkungen des Krieges ergeben, nach Recht und Billigkeit erfolgreich zu lösen.

            Bis diese Umgestaltung auf gesetzlichem Wege vollendet ist, bleiben die bestehenden Einrichtungen zur Wahrung der allgemeinen Interessen unverändert aufrecht. Meine Regierung ist beauftragt, zum Neuaufbaue[ix] Österreichs ohne Verzug alle Arbeiten vorzubereiten.

            An die Völker, auf deren Selbstbestimmung[x] das neue Reich sich gründen wird, ergeht Mein Ruf, an dem großen Werke durch Nationalräte mitzuwirken, die – gebildet aus den Reichsratsabgeordneten jeder Nation – die Interessen der Völker zueinander sowie im Verkehre[xi] Meiner Regierung zur Geltung bringen sollen.

            So möge unser Vaterland, gefestigt durch die Eintracht der Nationen, die es umschließt[xii], als Bund der[xiii] freien[xiv] Völker aus den Stürmen des Krieges hervorgehen.

            Der Segen des Allmächtigen sei über unserer Arbeit, damit das große Friedenswerk, das wir errichten, das Glück aller Meiner Völker bedeute[xv].

            Wien, am 16. Oktober 1918.

            Prevod Andrej Lenarčič, 11.12.2012:
            Mojim zvestim ljudstvom Avstrije

            Odkar sem sedel na prestol, si neomajno prizadevam, da vsem svojim ljudstvom priborim mir, po katerem hrepenijo, in jim pokažem pot, po kateri bodo mimo zaprek in sporov razvijali moč svojih narodnosti in bodo z uspehom skrbeli za svoje duhovno in gospodarsko blagostanje.

            Vojne grozote so doslej onemogočale prizadevanja za mir. Junaštvo in zestoba, požrtvovalno premagovanje nadlog in stisk so v teh težkih časih zmagoslavno branili domovino. Te žrtve nam naj zagotovijo častivreden mir, ki je z božjo pomočjo le korak pred nami.

            Predvsem se je treba nemudoma in odločno lotiti obnove domovine na njenih naravnih in zato najbolj trdnih temeljih. Stremljenja ljudstev Avstrije je zato potrebno vskladiti in doseči polno soglasje, ki bo pripeljalo k njih uresničitvi.

            Odločen sem to namero ob polnem sodelovanju mojih ljudstev izvršiti v duhu tistih načel, ki so jih voditelji zavezniških sil v mirovni pobudi vzeli za svoja. Avstrija naj skladno z voljo svojih ljudstev postane zvezna država, v kateri bo vsaka narodnost na ozemlju, kjer živi, vzpostavila lastno državno skupnost. Združitev s Poljaki poseljenih avstrijskih ozemelj z neodvisno poljsko državo nikakor ni predvidena. Mesto Trst s pripadajočim teritorijem uživa skladno z voljo svojih prebivalcev poseben status. Ta preureditev, ki se v ničemer ne dotika integriranosti dežel Svete ogrske Krone, bo vsaki nacionalni državi zagotovila samostojnost. Bo pa hkrati učinkovito zavarovala skupne interese in povsod tam, kjer je skupnost edino zagotovilo za obstoj posamezne države, le to vzpostavila. Za odpravo posledic vojne bo nujno treba združiti vse moči za pravično in primerno izpolnitev zahtevnih nalog.

            Dokler ta preureditev ne bo pravnoveljavno uresničena, ostane zaradi zavarovanja splošnih koristi v veljavi obstoječa ureditev. Moja vlada je pooblaščena, da izvrši vsa za prenovo Avstrije potrebna opravila.

            Ljudstvom, na katerih samoupravnih pravicah je utemeljeno novo cesarstvo, velja moj poziv, da pri tem delu sodelujejo s svojimi državnimi sveti, oblikovanimi iz zveznih poslancev svoje narodnosti, da bodo uveljavljali medsebojne interese ljudstev in poslovali z mojo vlado.

            Tako naj naša očetnjava, utrjena na slogi držav, ki jo sestavljajo, kot zveza svobodnih ljudstev izide iz vojne vihre. Blagoslov Vsemogočnega naj bo nad našim delom, da bo veliko miroljubno opravilo, ki smo ga izvršili, zagotovilo srečo vsem mojim ljudstvom.

            Dunaj, 16. oktobra 1918

            Karl s.r.
            Hussarek s.r.

            +++ v nadaljevanju na podlagi tega Manifesta……
            Že 21. oktobra so dežele z večinsko nemško govorečimi državljani na zasedanju svojih poslancev v parlamentu Spodnje Avstrije v Gosposki ulici na Dunaju razglasile zvezo, najprej imenovano Deutsch Österreich, s katero so šli potem v Pariz. dosegli polno priznanje brez rezerve – razen (strah pred “Anschlußom” ?) da so izbrisali besedo Deutsch.
            Dober teden kasneje, 31. oktobra, so enako in na isti ustavni podlagi ravnali poslanci slovenskih dežel (in večinsko “slovenskih” delov Koroške in Štajerske), ter na zasedanju v parlamentu Vojvodine Krajnske izglasovali, da “vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah.” Na ta način je bila razglašena – in je s tem nastala – zveza slovenskih dežel, dobesedno Zedinjena Slovenija. Težava je pa je bila, ker Zagreb lastne zakonite podlage za “Narodno vijeće” ni imel (po Manifestu je bilo kaj takega popolnoma prepovedano!), in se je z vso silo obešal na upravičenja slovenskih dežel, njih državnost in suvereniteto. Le tako je lahko računal, da bo nekako “obračunal” s “srbskim sovragom” in ne bo obtičal v situaciji, kakršna je bila: Da so bile hrvaške pokrajine deli madžarskega državnega ozemlja, ki ga je okupirala antantna zaveznica, Kraljevina Srbija. Nelegalnost vseh in vsake zagrebške “tvorbe” (predvsem “Države SHS”) se je očitno odrazila na dan “ujedinjenja”, ko je srbski regent Aleksander – kakor je že bilo povedano – moral spremeniti besedilo, ki ga je predložila delegacija iz Zagreba, saj Država Slovencev, Hrvatov in Srbov” ni bila subjekt, a katerim bi smel suveren katere koli države sklepati “posle”. Izredno spretno je ravnal in z domišljeno “korekturo” rešil težavo. Namesto “Država Slovenaca, Hrvata i Srba”, je dal zapisati “ZEMLJE države (z malo začetnico!!!) Slovenaca, Hrvata i Srba”. Tako se ni kompromitiral na internacionalnem nivoju in hkrati rešil “ujedinjenje” – ki je sicer kar grmelo od “združevanja ljudstev – plemen…” (celo “troedinih”)…. kar je nekaj totalno shizofrenega. Združujejo se lahko ali sklepajo dogovore le subjekti internacioalnega prava – kar pa so bile tisti trenutek pred Aleksandrom v Beogradu – razen Srbije (že združene s Črno goro) – samo slovenske dežele. (To dejstvo je v današnji dobi zanstveno obdelal arhivski svetnik Peter Ribnikar v reviji Arhivi 26, 2003: Slovenija je imela pred Versajem določeno državno mejo edino znotraj Kraljevine SHS – dotedanjo državno mejo slovenskih dežel s Kraljevino Ogrsko /od Reke do sotočja Drave in Mure pod Kotoribo/).

          • Hunyađi

            Saj prizadeval si je, zal prepozno.
            Po toci zvonit je prepozno.

          • RATATA

            S tem je sprostil slovenske dežele (ki so imele vse atribute državnosti -” bile so subjekti internacionalnega prava”) in jim omogočil ujedinjenje s Kr.Srbijo pravnoformalno pravilno, vendar brez hrvatske in Slavonije, ki sta bili del celovite Kr.Ogrske.
            http://www.arhivyu.gov.rs/active/sr-latin/home/glavna_navigacija/leksikon_jugoslavije/konstitutivni_akti_jugoslavije/prvodecembarski_akt.html
            “Regent Aleksandar je proglasio ujedinjenje Srbije sa zemljama nezavisne države Slovenaca, Hrvata i Srba, a ne sa državom Slovenaca, Hrvata i Srba koja nije bila međunarodno priznata.””(!!!)

          • Hunyađi

            Se strinjam vendar ne obmocij Koroske, Trst, Istre+ kvarner. Katerega ti nakazajus v Kozlerjem – zemljovidu. Ta del ni pripadal Sloveniji v prikljuvitvi v SHS.

          • RATATA

            Ti me sploh ne poslušaš!
            O kozlerjevem zemljevidu sem ob tem, da ga imam tavelikega v veži napisal tole “Ta zemljovid je le anketarska ponazoritev kje prebivajo Slovenci. So pa naznačene tudi meje dežel.”
            Trst je bil “samosvoje mesto” (Simon Rutar 1867)
            Tajnih dogovorov (Londonski npr.) ne mešaj v principe in pravila internacionalnega prava ter postopke znotraj države, AO je razpadla ker je Karel napisal Manifest o čemer govorim in so se lahko slovenske dežele prosto združevale (vendar le z drugimi državami – Kr.Srb. v tem primeru) s hrvatsko in Slavonijo, ki nista bili subjekta internac.prava ampak parceli znotraj celovite Kr.Ogrske pač ne!
            Glede etnične meje na Koroškem ….:
            Dejansko pravno stanje v Cislajtaniji, potrjeno z ustavnim dokumentom suverena vsake dežele posebej, ki je omogočalo svobodno povezovanje teh dežel in (po Manifestu) preureditev meja z ozirom na etnično stanje (kar je bilo samo po sebi sprejeto: Meje Deutschösterreich do razgrajanja s Srboslavijo in posledično usodnega plebiscita, ko so tudi Slovenci, državljani Koroške, v večini glasovali za ohranitev svoje dežele/države, so bile daleč ugodnejše za Slovence od “plebiscitne!
            http://shrani.najdi.si/?3F/nT/2X318lEw/1/deutschsterreich-steierm.jpg
            O Primorski in Trstu pa tole:
            Dežela Primorska (formalno ustanovljena leta 1849 in po nemško imenovana Küstenland) je bila že od časov dinastije Andechs-Meranskih (12. in 13. stoletje) tako ali drugače povezana združba državnopravnih subjektov, ki so obsegali ozemlje od Vršiča do Reke (reke Rečine) in Raba. Za časa Habsburžanov so ti subjekti bili po­knežena grofija Goriška in Gradiška, mejna grofija Istra in svobodno mesto Trst. Poizkuse Benetk, da si prilasti večji del Istre, je v 16. stoletju odbil Ž. Herberštajn s krajnsko vojsko. V času razpada dvojne monarhije je bila Primorska pod skupno up­ravo v Trstu, njeni predstavniki pa so ne glede na etnično pripadnost sedeli skupaj v dunajskem parlamentu[2] (in ne v budimpeštanskem, kamor so hodili Zagrebčani). Le mesto (pristanišče) Reka je po volji Dunaja zaradi habsburških interesov v zvezi z ogrskim prestolom po letu 1867 dokončno pripadlo kot svobodno pristanišče Budim­pešti.
            “”” več o Deželah pa tukajle:http://www.domovinasospomini.eu/slovenske_dezele_1.html

          • Hunyađi

            Kolega poslusam tisto v kar se sam prepricam.
            Se najmanj custva, ko se gre za argumente. Tu se razlikujeva.
            #domovinaspomini je stran, ki je nabita s custvi in malikovanjem. Pozabla pa na kronologijo argumentov.

          • RATATA

            Par let sem kritično in nejeverno iskal napake na http://www.domovinasispomini.eu
            In na vsako še tako zajedljivo in odklanjajoče vprašanje dobil obširen odgovor vključno z dokazi.
            Menim, da te matra le tisto, kar je po tajnem sporazumu z antanto dobila Italija!! Je dobila in Kraljevina Jugoslavija takrat tega ozemlja ni imela, ga je pa po ww2 dobila vrnjenega zato, ker je bila Primorska slovenska dežela!! In ker ga je dobila vrnjenega pomeni, da je imela pravico do tega ozemlja, saj ga je pravnoformalno dobila z ujedinjenjem med Kr.Srbijo in slovenskimi Deželami. Potemtakem ob razpadu (ob osamosvojitvi) spet pripada nam in nikakor ne hrvatski, ki tega ozemlja nikdar ni imela!! Zato govorim o veleizdajalcih na naši strani!

          • Hunyađi

            Tu se povsem strinjam, kar se tice 0pravic “internacionalnosti rvatske banovine”.

          • RATATA

            Hrvati so od Srbov izsilili Banovino Hrvatsko, toda to je bilo notranjepravnega značaja znotraj ene države.

  • Olga2345

    Ječa za Slovence in Hrvate, ki so jih Srbi oropali in to delajo še danes!

  • soc

    Prvi december bi moral biti “Dan slovenske realnosti”. Dan, ko so naivne (in gotovo tudi nekatere špekulantske) duše slovenske krščanske demokracije svojo narodno bit prodale srbskemu hegemonizmu. Za položaje in privilegije.

    Klavrn dan.

  • Roman Benedik

    Če se ne bi združili 1918,bi še tisto kar je ostalo “pohopali” Italijani in madžari

  • milanček

    ja, danes si je srbska mafija dobesedno polastila našo Slovenijo, seveda s podporo madžarskosrbskega čefurja kućana in še nekaj slovenceljnov, ki jim perejo gate! Treba se bo dejansko še dokončno osvoboditi!

  • Slovenec 33

    In okupacija slovenskih dežel se je začela in se še ni končala.

  • FORT WORTH

    Nikoli vec v skupnost z balkanskimi divjaki, nikoli vec !!

    • Slovenc

      Itak da ne. Zdej so balkanci naselili slovenijo. Vsako drugo slovenko oplodi balkanski divjak. Cez 100 let bodo avtohtoni slovenceljni prava redkost…

      • Frank Novak

        …”Vsako drugo slovenko oplodi balkanski divjak. “….
        TAKO KOT OCETJE DONCICA IN DRAGICEV, treh izredno uspesnih Slovencev.
        In kaj si ustvaril ti?

        • Black_hawk

          Uspešnih Slovencev hahahahahaha, a veš kako pravijo, če ti mujo teži, mu vrži žogo, imaš nekaj časa mir

          • Frank Novak

            In kaj si med tem ko so Doncic in brata Dragic postali svetovni asi DOSEGEL TI?

  • Hunyađi

    V-pod SHS Slovenija ni bila dolgo. Niti srbski kralj ni bil komunist, ki je okupiral zadnji Slovenca.

  • učko

    Slovence in predvsem Hrvate so Srbi obravnavali kot vojni plen in se do njih tako tudi obnašali. Ko je nori srbijanski kralj razglasil (6.januarsko) diktaturo, so se razmere še poslabšale. Predvsem Hrvati so doživeli najhujšega okupatorja do takrat. Avstrija je bila za Hrvate v primerjavi s Srbijo, mati Avstrija. Srbija niti mačeha ni bila pač pa zločinska prasica ! Srbi so ubili tudi 3 Hrvaške poslance. Ostalo si preberte v zgodovinopisju.

    • opazovalec

      Učko, Hrvati niso NIKOLI bili pod Avstrijo. Bili so del Ogrske. Tako slovenski študentje niso hodili študirat v bližnji Zagreb, ampak vsaj v Gradec, problemi s priznavanjem diplom. In ne boš verjel, med 1. SV je bilo strogo prepovedano izvažati hrano iz Ogrske v Avstrijo.

  • Frank Novak

    No koncno ste malo razsirili diapazon svojih pogledov. Niso krivi samo Tito in moja dva stricka temvec tudi Karadjordjevici.
    Kaj pa ce je za vase danasnje probleme nekaj kriva tudi Avstroogrska ki je nespametno napadala Srbijo, izguvila vojno, Slovence pa prepustila zlobnim Karadjordjevicem in kasneje se bolj zlobnim komunistom?
    PA SAJ VENDAR NE MORE BITI RES DA BI ZA DANASNJE STANJE V SLOVENIJI BILI ODGOVORNI NEKAJ TUDI SLOVENCI?
    Seveda so za neuspehe luzerjev vedno krivi drugi…

  • bednick

    Ma jeba, že od pamtiveka.

  • Lon Wolf

    “Meine treuen Untersteirer, Kärntner und Oberkrainer, die Hetzapostel aus Laibach scheuen vor keine Lüge um Euch zum Königsreich Serbiens anzuschließen, und somit tausend Jahre altes Bündnis zwischen windischer und deutscher Kultur zu zerschlagen. Kein zweifel, dass auch Deutschtum zur Unrecht dem vieles beigetragen hat. Jedoch, überlegt Euch sehr gut diesen historischen Schritt, und laßt Euch nicht mit billigen Versprechugen zu überreden”, und ins Ungewisse zu führen. Rückgängig wirds so gut wie unmöglich sein.”
    Danes vidimo in doživljamo, da nismo več svoji na svojem, kar nam je Bog namenil in določil. Vsak narod mora živeti in se razvijati tam, kjer mu je podarjeno rojstvo. Preseljevanja s trebuhom za kruhom, so delo Satane in povzročajo nesoglasja in spore med domačini in priseljenci. Zelo cenim in spoštujem Srbe v Srbiji, Bosance v Bosni, Makedonce v Makedoniji itd., vsak narod ima duhovno nalogo tukaj na zemlji, ki pa je ne more izvršiti v kolikor zapusti rodno grudo in se poda v svet v iskanje boljših, satanovih podobic( denarja). To niso besede sovraštva, temveč besede božje resnice, nič ni narobe če se med sabo obiskujemo in učimo eni od drugih, toda vsak je gospodar v svoji hiši in sam odloča kako bo živel. Tudi vi ostali verjetno hodite obiskovati vaše sestre brate in ostale sorodnike, vendar nimate nikakršne pravice mešati se v njihovo življenje, kako naj bi ga živeli…

  • Vlado77

    Dokaz , da kakršnakoli država s Srbi je za nas pogubna. V vsaki taki državi imamo manj pravic kot v Avstriji. Imeli smo ponudbo, da smo del Avstrije s manjšinskimi pravicami ali celo lokalno samoupravo. Zavrnili zaradi besa do Avstrije in velikega lažnega upanja o lepem življenju skupaj s Srbi. Postali smo še večji hlapci. In kar je najhuje ,živeli smo kot najbolj razviti v zaostali državi. Če bi pristali na avtonomijo v okviru Avstrijskega cesarstva bi imeli danes sigurno kvalitetnejše življenje in višji standard. Predvsem pa ne bi imeli komunističnega obdobja. Razlike so bile takrat in so še danes velike – tako po mišljenju ,kulturi in tradiciji. Živ dokaz , da multikulti ne deluje , čeprav smo vsi Slovani.

    • David Hitler

      Narobe beseda slovani je izmišlena mi smo Solovendci http://sloveneti.tripod.com/veg/e/MiscEtn/Vendi_e.html#f_jeza

    • pajac debeli

      Namesto da bi nas Avstrija vlekla naprej, nas je Balkan sto let vlekel nazaj. Da ne govorimo o demografskih spremembah zaradi priseljevanja jugovičov, na nivoji, ki jih prej slovenija v celi zgodovini videla ni.

  • totex39

    Zgodovinska napaka za Slovence.

  • Black_hawk

    To je bil začasen projekt, z južnimi v skupno državo gre lahko samo človek ki je nor!!!!

  • cosmosjasnovidec

    Take projekte lahko sklepajo samo izdajalci svoje domovine kakršni so bili takrat v vladi in kakršni so tudi danes.
    Seveda brez soglasja ponosnih pristnih nepremagljivih herojev Slovencev kar so balkanski golazni tudi dokazali in še ji bodo saj se spet bliža čas čiščenja balkanskih smeti ter parazitske balkanske nesnage z vsemi izdajalci na čelu kateri so jo izdali.
    ——————————————————————————————–
    Vsakemu levaku,komunajzerju,čefutarju ter seveda musliču se poščijem v usta in na glavo.
    DR.Cosmosjasnovidec
    —————————————————————————————-

  • hle

    Kaj a je tole skrpucalo spet Leljak pisal Srbi so tedaj dobili svojo zahodno mejo
    po Londonskem sporazumu Virovitica Karlovac Karlobag to je zgodovinsko dejstvo konec koncev je bilo to tudi področje kjer so bili tedaj Srbi v večini in kaj bi še ostalo od Hrvaške brez Istre in Medžimurja mal večja občina zato so Hrvati na našo žalost prepričali naše tedanje norce kot prvo za združitev potem pa še za priključitev k kraljevini z tem so Hrvati ohranili svoj prostor mi Slovenci pa ogromno izgubili

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!