Na dom Božička prihajajo turisti iz celega sveta

Foto: epa

Številni popotniki potujejo do Laponske, da bi videli Božička v njegovem domu. Božičkova vas, kjer je minus 20 stopinj Celzija,  je 10 minut vožnje od letališča v Rovaniemi.

Na letališču v Rovaniemi velikanski zaslon obvešča potnike, da so na uradnem letališču Božička. Vsako leto veliko ljudi potuje do Laponske na sever Finske pogledat Božička v njegovem domu. Med navdušenci  niso samo mladi ljudje. Božiček Village, ki je 10 minut vožnje z avtobusom od letališča, je zbirka objektov iz kamna in lokalnega  borovega lesa v obliki polarnega kroga. V dolgih čakalnih vrstah stojijo otroci, nosečnice in odrasli. Številne družine so prišle v polarno deželo toplo oblečene, saj  temperatura dosega minus 20 stopinj Celzija.

Božička v njegovi deželi na Laponskem obiščejo iz Združenega kraljestva, Španije, Kitajske, Japonske, Avstralije in tudi iz Mehike. “Božiček je kot ogromen velikan,” vpije 5-letna Lily. “Imel je velike čevlje in je jedel kašo za zajtrk.” Lily in njena mama Tania so Avstralci, ki živijo v Londonu. Tania pravi, da se znova počuti kot otrok: “To so sanje skozi oči moje hčerke.” 

Laponska na severu Skandinavije meri med 320.000 in 350.000 kvadratnih kilometrov. Znana je kot domovina Božička in Laponcev, po katerih je dobila ime. Pokrajina je politično razdeljena med Norveško, Švedsko, Finsko in Rusijo, vendar je njen največji del na Finskem. Glavno mesto province Lappi je Rouvaniemi, od koder se vsako leto na obdaritveno pot odpravi Božiček. Po določilih mirovnega sporazuma v švedskem mestu Stromstad iz leta 1751, ki sta ga podpisali zvezi Danske in Norveške na eni strani ter Švedske in Finske na drugi, je Laponska ne glede na državne meje enoten prostor, v katerem lahko ob reji severnih jelenov svoj nomadski način življenja udejanjajo Laponci. Podnebje ob obali je oceansko, proti notranjosti pa se stopnja celinskosti hitro povečuje. Tako se lahko temperature v kraju Karasjok na jugu norveškega dela Laponske poleti povzpnejo na več kot 30 stopinj Celzija, pozimi pa so tam namerili kar minus 51,4 stopinje – ta vrednost velja za eno najnižjih na naši celini. Snežna odeja marsikje obleži tudi dlje kot 240 dni v letu. Prostorsko prevladujoča gospodarska panoga na Laponskem je kmetijstvo, pomembno je tudi gozdarstvo. Ob norveški obali se Laponci ukvarjajo z ribolovom. Na gričevnatih in hribovitih območjih je gozdna meja na okoli 500 metrih nadmorske višine, kjer se začne tundra, ki omogoča le še nomadsko rejo severnih jelenov; ta je na Švedskem in Norveškem zakonsko izključna pravica Laponcev. Pomembna dejavnost teh prvotnih prebivalcev je tudi rudarstvo.

Božiček je velik posel v Rovaniemi
Lokalna gimnazija se imenuje Božiček šport, tehnološki park se imenuje Božiček. V kraju imajo tudi lokalno nogometno ekipo FC Božiček, nogometaši so v dresih rdeče in bele barve. Turisti pa lahko prespijo v Hostlu  Rudolf ali Hotelu Santa Claus. Božiček pred prazniki prejme 30 tisoč pisem na dan, v božičnem času pa več kot pol milijona iz okoli 200 držav, največ iz Velike Britanije, Italije in s Poljske. Vedno to niso samo seznami daril, ampak tudi zahvalna pisma. Nekateri ljudje želijo z Božičkom deliti tudi bolečine in težave. Veliko ljudi ga prosi, da bi preživeli več časa z družino in s prijatelji. Večina obiskovalcev bradatega moža z očali in belo brado so odrasli. “Sam sem živel v svetu sanj in pravljic in nikoli niste prestari, da verjamete v njih,” pravi Božiček.

Branka Jurhar