Turisti, pozor! V Jadranskem morju se bodo kmalu naselile nevarne vrste morskih psov

Foto: epa

Morski psi v Jadranu niso tako pogosti in nevarni, a lahko zaradi podnebnih razmer in pojava invazivnih vrst pričakujemo nove vrste. Zadnji napad morskega psa so na Hrvaškem zabeležili leta 2008.

V času poletne sezone in plavanja nas pod gladino morja poleg soli in alg čaka tudi morebitna nevarnost. Uradne statistike, ki jih vodijo zadnjih 150 let pod nadzorom inštituta Shark Research, kažejo, da so morski psi na Hrvaškem povzročili smrt enajstih plavalcev.

Zadnji napad morskega psa zabeležili na otoku Visu
Na otoku Visu je leta 2008 veliki beli morski pes napadel Damjana Peska, 43-letnega Ljubljančana. Ta, zadnji napad morskega psa na Jadranu se je pripetil le 10 metov stran od obale. Pesek se je potapljal, lovil ribe in si eno privezal za bok. Morski pes je vabo verjetno zavohal in napadel potapljača ter ga ugriznil v spodnji del noge. Slednji je preživel zahvaljujoč takojšnji pomoči splitskih zdravnikov in helikopterskemu prevozu v bolnišnico.

Na svetu živi okoli 400 vrst morskih psov, v Jadranskem morju pa 20. Živijo dokaj dlje od kopnega, tako da so možnosti srečanja z njimi večje na bolj oddaljenih otokih, kot je ravno Vis. Kljub vsemu je verjetnost napada morskega psa na človeka v Jadranu majhna. Kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti, ne more nihče z gotovostjo reči, vseeno pa velja upoštevati, da se plavanja na zunanjih straneh otokov, kjer se globina morja strmo spušča, izogibajte.

Foto: epa

Podnebne spremembe zahtevajo svoj davek
“Podnebne spremembe v prvi vrsti škodujejo morskim organizmom, saj se morje vedno bolj segreva. Čeprav se ljudem zdi malo, da se je povprečna letna temperatura morja v Jadranu povečala za eno stopinjo Celzija, je resnica precej drugačna. Zime so veliko hladnejše, morje pa ne. V poletnih mesecih se morje segreje veliko bolj, še posebej, če ni vetra. Dolgoročna temperatura morja na teh globinah negativno vpliva na sedeče vrste morskih organizmov, ki se ne premikajo, zato prihaja do množičnega umora populacij koral, spužv, plaščarjev. Podnebne spremembe in s tem povišane temperature vplivajo tudi na prihod termofilnih vrst (invazivne vrste alg in rib), ki se naselijo v Jadran in škodujejo morski flori in favni s plenjenjem ter bojem za hrano in življenjski prostor,” je dejal Peter Kružić, znanstvenik, ki dela v Laboratoriju za morsko biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Zagrebu.

Pojav invazivnih vrst
Invazivne vrste so vrste, ki primarno ne živijo v takšnem ekosistemu, a so se vanj namerno ali nenamerno naselile. Če naseljevanje ali širjenje tujih vrst negativno vpliva na biotsko raznolikost, na zdravje ljudi ali povzroča gospodarsko škodo na področja, na katera so vrste naseljene, se vrste štejejo za invazivne. Invazivne vrste predstavljajo enega od razlogov za skrb, zato jih je treba nadzorovati. Takšna je, na primer, tropska invazivna alga Caulerpa cylindracea, ki se v Jadransko morje hitro širi, zajema velike površine morskega dna in sedeče vrste zaduši. Na žalost imajo z nadzorom njenega širjenja velike težave, saj nima plenilcev.

Kružić: ”Glede na to, da se Jadran šteje za toplo morje, ga višanje temperatur vse bolj približuje značilnostim toplih tropskih morij. Zato pride do pojava tropskih vrst (npr. rib) v Jadranskem morju. Sedeči organizmi (korale, spužve) se morajo zaradi povišane temperature morja prilagoditi, v nasprotnem primeru pa te vrste izginejo in jih nadomestijo druge, na novo prispele.”

Kako prepoznati nevarnost morskega psa in kako se odzvati
Skrb vzbujajoče je dejstvo, da v Jadranu zaradi teh trendov naseljujejo tropske morske pse, od katerih so nekateri za ljudi zelo nevarni. Če imate smolo in naletite na nevarno vrsto morskega psa, je najbolje, da ne povzročate preveč hrupa. Če pes ni lačen in radoveden, vam ne bo povzročal večjih preglavic. V Jadranu so primeri morskih psov redki.

Toplotne spremembe Jadranskega morja intenzivno vplivajo na področje biotske raznovrstnosti, kar je žal neizogibno. Nedvomno se bo čez čas lahko razvila nova vrsta, ki bo zagotovo nasilna in nevarna za ljudi. Da bi strokovnjaki pravočasno odkrili, kaj se dogaja z Jadranom, ga sistematično fizično, kemijsko in biološko spremljajo ter preučujejo.

A. L.