“Zasebno” vesoljsko podjetništvo s subvencijami

Foto: iStock

Elon Musk si je z nedavno uspešno izstrelitvijo avtomobila v vesolje zagotovil precej pozitivne reklame. Odločen zagovornik prostega trga, ki pa ga kritiki obtožujejo, da na tihem sprejema državne subvencije. Musk je veliko pripomogel k naraščanju pomembnosti litija v gospodarstvu.

V začetku februarja je ameriško zasebno vesoljsko podjetje Space X izumitelja in lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska z vesoljskega izstrelišča Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi opravilo uspešno izstrelitev svoje doslej največje rakete Falcon Heavy. Raketa je ponesla v vesolje tovor, avtomobil roadster tesla, ki ga prav tako izdeluje Musk oziroma njegovo podjetje Tesla. Uspeh je bil še večji, ker je dvema od treh nosilnih raket po izstrelitvi uspelo varno pristati in ju bodo lahko znova uporabili pri naslednjih izstrelitvah, tretja pa je na žalost pri pristanku ostala brez goriva in je padla v morje.

Avto proti Soncu
Musk, ki zelo dobro pozna moč reklame, je za volan avtomobila, ki bo po odhodu Zemljine orbite poletel proti Soncu in se bo po pričakovanjih kakšno milijardo let vrtel okoli njega, posadil tudi lutko “Starman”, oblečeno v vesoljsko obleko, kakršno v Muskovem podjetju razvijajo za prihodnje posadke vesoljskih poletov in posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Seveda so na avtomobilu nameščene naprave, ki bodo pošiljale na Zemljo signale in posnetke z dolge poti − dokler bodo pač delovale baterije, ki jih je kakopak izdelalo Muskovo podjetje.

Seveda so se takoj oglasili običajni nergači, češ da se bogataš igra in pošilja za zabavo avtomobil v vesolje, čeprav bi bilo bolje, da bi denar razdelil pomoči potrebnim na Zemlji. V podtonu tega nerganja je čutiti, da bi moral denar dodeliti predvsem njim, seveda. Spet drugi genijalci so nergali, zakaj prav avto, ker s tem “smeti vesolje”. Glede na to, da je bila za preizkus potrebna obtežitev, bi seveda lahko, kot to delajo po navadi, obtežil nosilne rakete s poldrugo tono težkim betonskim blokom, a v vsakem primeru bi bilo vesolje “onesnaženo”. No, tretji pa so negodovali, zakaj ni namesto obtežitve raje poslal kakšnega satelita. Glede na to, da je šlo za poskus, ki so mu pripisovali 50 odstotkov možnosti za uspeh, bi samo tepec tvegal dve do tri milijarde vreden satelit na vrhu rakete.

Izstrelitev rakete Falcon Heavy je bila torej skoraj stoodstoten uspeh, vendar pa ima Musk veliko večje ambicije, kot samo poslati avto v tirnico okoli Sonca.

Ambiciozni načrti Elona Muska
Lani septembra je Elon Musk med astronomsko konferenco v Adelajdi razkril ambiciozne načrte, da bi že v petih letih, do leta 2022 torej, dosegel Mars. Musk, čigar podjetje SpaceX sicer že oskrbuje Mednarodno vesoljsko postajo, si je zamislil medplanetarni transportni sistem, s katerim bi lahko na Mars pošiljali plovila s tovorom. Musk je napovedal, da je že prižgal zeleno luč za projekt in da podjetje SpaceX že gradi ta sistem. Po Muskovih predvidevanjih naj bi vesoljsko plovilo za ekspedicijo na Mars začeli graditi v šestih do devetih mesecih, ladja pa bi bila lahko izstreljena v petih letih. Po tem načrtu bi leta 2022 na Marsu pristali najmanj dve tovorni vesoljski plovili; glavni cilj te prve misije bi bil najti najboljši vir vode, ki naj bi jo uporabili tudi kot mogoči pogonski vir za rakete. Poleg tega bi ti dve plovili na Mars pripeljali opremo za proizvodnjo energije in za vzdrževanje za življenje potrebnega okolja ter drugo potrebno opremo za podporo prihodnjih misij. Dve leti pozneje pa naj bi na Mars že prispele štiri vesoljske ladje z ljudmi.

Eden od problemov je tudi financiranje tega projekta, saj bodo stroški ogromni. Musk upa, da bo lahko financiral stroške z dobičkom od oskrbovanja vesoljske postaje, pošiljanja satelitov v vesolje in morebitnih misij na Luno. Del dobička bi lahko prišel še iz enega ambicioznega projekta, ki si ga je zamislil šef podjetja SpaceX. Musk ima namreč v načrtu tudi hitro raketno potniško povezavo med večjimi mesti na Zemlji, ki bi potekala zunaj atmosfere in bi bila zato »gladka, brez turbulenc« in predvsem hitra. Pot iz Bangkoka v Dubaj bi po Muskovih izračunih na primer trajala vsega 27 minut, iz Tokia v New Delhi pa 30 minut.

Prejšnjo jesen pa je Musk v Avstraliji, kakšnih dvesto kilometrov od Adelajde, priključil največjo litij-ionsko baterijo na svetu. Baterija je povezana z velikim poljem električnih vetrnic, hranila pa naj bi “rezervno” energijo za primer izpada. Po predvidevanjih bi takšna baterija lahko v primeru izpada za eno uro napajala 30 tisoč gospodinjstev.

Vzpon litija
Kot glavni vir energije pri vseh projektih, ki jih načrtuje Musk, so litij-ionske baterije: v raketah in vesoljskih postajah, ki jih načrtuje, v avtomobilih tesla, pri projektih graditve obnovljivih električnih virov in tudi kot viri, ki bi napajali človeške naselbine na drugih planetih. In s tem je nenadoma litij postal »mineral prihodnosti«. Litij je sicer najlažja kovina v periodnem sistemu in tudi najlažji trdi material. Do sedaj uporaba litija v komercialne namene ni bila posebno velika in je tudi precej omejena. Deloma gre to pripisati dejstvu, da je litij na odprtem zelo vnetljiv in ga je treba prevažati v posodah z oljem. Litij se v glavnem uporablja kot dodatek pri izdelavi posebnih stekel in keramike, kot dodatek k železnim, jeklenim ali aluminijevim leguram ali tudi kot litijevo mazivo. V omejenem obsegu, ker so raziskave litijeve uporabnosti na tem področju še v povojih, se uporablja tudi v medicini, v glavnem kot litijeve soli, ki se uporabljajo za “stabilizator razpoloženja” pri ljudeh, ki trpijo za različnimi psihičnimi motnjami. A kot rečeno, v zadnjih letih strmo narašča uporaba litijevih in litij-ionskih baterij in s tem pomembnost litija v gospodarstvu.

Zaradi visoke vnetljivosti litija ne najdemo v obliki samostojnega minerala, ampak vezanega na neki drug element. Največ ga je v vodi, na kopnem pa ga najdemo v različnih granitnih kamninah ali v fosfatih, še posebno na območjih izsušenih slanih morij ali jezer. Tako ni čudno, da so največja obratujoča nahajališča in proizvodnja na puščavskih območjih Argentine, Čila, Kitajske in Avstralije. Potencialna nahajališča, ki se še ne izkoriščajo in so samo približno ocenjena, so še v Boliviji (zlasti na območju slane puščave Uyuni, kjer naj bi bile največje potencialne zaloge litija na svetu − po ocenah nekaterih strokovnjakov celo 70 odstotkov vseh svetovnih zalog), v ZDA, Rusiji, Srbiji in Kongu.

Muskova podjetja velik del litija za svoje potrebe dobivajo na svetovnem trgu ter iz manjših nahajališč v Kaliforniji in Nevadi. A decembra je Musk nenadoma obiskal Čile in menda navezal stike tudi z Bolivijo. Zaradi tega se je v poslovni skupnosti razširila novica, da se skuša Musk polastiti oziroma si vsaj zagotoviti predpravice za velika obstoječa in potencialna nahajališča litija v južnoameriških državah, kar bi mu seveda prineslo veliko prednost pred tekmeci in tudi velikanske dobičke. Ne smemo niti pozabiti, da je cena litija v zadnjih letih krepko narasla; tako je od leta 2004, ko je znašala 1.700 dolarjev za tono, zrasla na 9.000 dolarjev.

Ikona zagovornikov prostega trga
Musk je odločen zagovornik prostotržnega gospodarstva, nasprotuje vmešavanju države, regulacijam in državnim subvencijam ne le v gospodarstvu, pač pa tudi na področju znanosti. Kot drugi zagovorniki prostega trga je prepričan, in to svoje prepričanje pogosto tudi javno izpove, da so državne agencije, kot je na primer Nasa, obremenjene z rigidno birokracijo, s političnimi smernicami vladajoče opcije, ki protežira ali zatira projekte v skladu s svojo politično opredelitvijo, za nameček pa so še brez domišljije in nepripravljene na kakršnokoli tveganje. Zaradi tega so projekti, ki se jih loti država, veliko dražji (navsezadnje je nanje obešen še ves gromozanski državni aparat in številni politični priskledniki) in tudi njihova realizacija je počasnejša. Alternativa zasebne iniciative tudi v znanstvenih projektih, kot jo predstavlja on, je torej veliko uspešnejša, posledično prinaša tudi dobiček, iz katerega se financirajo naslednji projekti, in tako ne črpa denarja davkoplačevalcev. Zaradi tega svojega prepričanja in uspehov, ki jih dosega, je postal tako rekoč ikona zagovornikov prostega trga.

Vendar pa ga precej ljudi kritizira in ga obtožuje, da pozira in je v bistvu hinavec. Trdijo namreč, da kljub svojemu javnemu odločnemu nasprotovanju državnim subvencijam in vmešavanju države v zakulisju ne nasprotuje tako odločno možnosti državnih subvencij za svoja podjetja; da na tihem obilno financira obe glavni politični stranki v Združenih državah Amerike ter ključne senatorje in zvezne predstavnike, si s tem kupuje vpliv v prestolnici in odpira vrata za državna naročila, ki jih dobivajo njegova podjetja. In kot rečeno, da mu državne subvencije ne smrdijo. Tukaj ne gre samo za direktne subvencije v podjetja, kot so Space X ali Tesla, pač pa gre tudi za indirektne, trdijo kritiki. Celi mreži političnih lobistov, ki jih deloma ali v celoti plačuje Musk, naj bi uspelo zagotoviti različne davčne olajšave za Muskova podjetja, zemljišča, ki so bila dana zastonj ali za simbolično ceno za graditev objektov, izvzetje iz lokalnih obdavčitev in dajatev pa tudi izvzetje iz obdavčitev ali državne subvencije za kupce Muskovih proizvodov oziroma uporabnike njegovih storitev. Vse te direktne in indirektne subvencije in olajšave naj bi v zadnjih dvajsetih letih znašale okoli pet milijard dolarjev.

Musk sicer obtožbe, da dobiva subvencije, zavrača. Glede državnih naročil, recimo na področju obrambe ali vesoljskih poletov, pa pravi, da jih pač dobiva zato, ker njegova podjetja postavljajo konkurenčno ceno in sprejemljive roke ter zagotovila za izvedbo, se pravi, da so tržno ugodnejša za naročnika od tekmecev in zato dobijo posel. Kar pa se financiranja strank in visokih politikov tiče, pa pravi, da čeprav mu osebno to ni všeč, je realnost pač takšna, da politika vpliva na gospodarstvo. Zato mora pameten podjetnik financirati volilne kampanje in si s tem pridobiti »prijatelje, ki slišijo tvoj glas«. Tako tudi on financira obe glavni politični stranki, čeprav osebno ne pripada nobeni − demokrati so mu bliže na socialnem in okoljevarstvenem področju, republikanci pa na področju gospodarstva.

Elon Musk se je rodil 28. junija 1971 v Pretoriji v Južnoafriški republiki. Od dvanajstega leta se je ukvarjal z računalniškim programiranjem in kot sedemnajstletnik je odšel na šolanje najprej v Kanado, nato pa v ZDA. Ima diplomo iz poslovnih ved in drugo diplomo iz fizike. Leta 1995 je začel z doktorskim študijem, vendar ga je kmalu opustil, da bi se posvetil poslovni karieri. S sodelavci je ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem računalniškega softvera, ter podjetje PayPal, ki se je ukvarjalo s finančnimi storitvami prek omrežja. Musk je do leta 2002 z dobičkom prodal svoje deleže v teh podjetjih in se posvetil podjetništvu na področju visoke tehnologije in varstva okolja. Ustanovil je vesoljsko podjetje SpaceX, podjetje Tesla, ki izdeluje med drugim električna vozila in SolarCity, družbo za izkoriščanje sončne energije. Je soustanovitelj OpenAI, raziskovalnega podjetja na področju umetne inteligence, in podjetja Neuralink, ki raziskuje nevrotehnologijo ter možnosti povezav med človekovimi možgani in računalnikom. Nedavno je ustanovil tudi podjetje Boring za graditev infrastrukture in vrtanje predorov. Musk zatrjuje, da je eden glavnih ciljev, ki si jih je zadal v okviru svojih podjetij, kolonizacija Marsa, da bi tako preprečil izumrtje človeštva zaradi morebitne globalne naravne katastrofe.

Musk je na svetovni lestvici bogatih, ki jo je objavila revija Forbes, na 53. mestu, njegovo premoženje je ocenjeno na približno 20 milijard dolarjev.

Demokracija

  • Jure kavčičeu

    Ko ti Trump zniža davke lahko kot milijarder ustvariš več delovnih mest in višje plače…. ali pa pošlješ avto v vesolje. Tricke down economics is a joke

    • večni srb

      Z denarjem si lahko kupiš vse, ker pomeni delo človeških rok, če verjameš.

    • tarantela

      Trump bo ustvaril množico revežev brez zdravstvene in socialne oskrbe.

  • večni srb

    Dober članek, zelo pomembna tema, kjer ste lepo izpostavili nekatera izhodišča.
    Musk je po Jobsu in Gatesu verjetno že tretji ameriški globalni tajkun, ki bo postavil na noge celo novo svetovno industrijsko panogo, ki prej kot taka še ni obstajala, tako bo razširil ekskluzivno ameriške proizvode med milijarde potrošnikov, odvisnih od stalnih izboljšav in nakupov novih modelov na področje, kjer je brez novih tehnologij, zijala ogromna tržna niša. Postavil bo tudi nove standarde in ustvaril zdravo konkurenco, ki bo omogočila nove storitve tudi revnejšim masam. Vesoljska tehnologija bo tudi povezala vojaške sisteme različnih držav, ki bodo prisiljene v sodelovanje in delitev svojih strateških skrivnosti, če bodo hoteli tekmovati z državami, vključenimi v njegovo korporacijsko mrežo, pod nadzorom ameriškega senata in Pentagona. Vesolje bo kmalu polno smeti, ceste pa električnih avtomobilčkov, o tem ni dvoma, ti droni bodo ob enem tudi stalno nadzirali mikro ekonomski in celo intimni prostor slehernega posameznika, kar omogoča bolj natančne humanistične, ekonomske in vojaške simulacije realnega življenja, s katerim se bo ukvarjala militarizirana umetna nespamet.
    Litij je izrednega pomena za razvoj vseh elektronskih sistemov zato, ker ta element veže nase največji električni naboj, razne mogoče z izjemo čistega grafena ali kakšnih drugih eksotičnih nano snovi, ki jih je zaenkrat zelo težko umetno pridobivati.
    Sicer pa so baterije prava alkemija, v industriji mešajo litij z železom ali titanom, za vesolje pa dragoceno platino, ki ne oksidira in zdrži ogromne tokove, zdrži pa lahko tudi 100 let in več.. Vsi ti ekskluzivni proizvajalci bodo kmalu postali del Muskove korporacije.

  • tarantela

    Frdamani rdečkarji, zdej bo treba še za u nebesa semaforje postavt, de te naujo povozil!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!