Še niste slišali za hikikomori? Gre za bolezensko stanje v katerem živi kar 541 tisoč Japoncev, starih med 15 in 39 let. Nobeden od njih najmanj 6 mesecev ni zapustil svojega stanovanja. Hideto Iwai, ki danes pomaga samotarjem, da se ponovno vključijo v družbo, je kot najstnik živel v izolaciji neprekinjena štiri leta.
Japonec Hidetto Iwai je danes uspešen dramatik, ki pomaga v podpornem centru v Fukuoki tistim, ki jim rečejo hikikomori. To so mladi samotarji, zaprti med štiri stene, kjer večino časa preživijo za računalnikom, gledajo filme in igrajo igrice, poroča CNN.
Stanje, v katerem se na Japonskem znajdejo mladi med 15. in 39. letom, je posledica prepleta zunanjih in notranjih dejavnikov. “Psihološki aspekti tega stanja gotovo izhajajo iz depresije in tesnobe, seveda pa so pomembni tudi kulturni in družbeni vplivi”, razlaga nevropsihiater Takahiro Kato iz univerze Kyushu na Japonskem.
Stik je nezaželen, dotik boleč
“Pomembno je, da starši pomagajo svojim otrokom, ki se zapirajo ali zaklepajo v sobe, odpirati se navzven”, poudarja Iwai in svetuje mladostnikom in staršem družinsko terapijo. “Ko sem bil jaz star 15 let in sem kar štiri leta živel v izolaciji, takšnih terapij in podpornih skupin še ni bilo. Imel sem srečo, da sem se začel družiti s starimi prijatelji in začel igrati z njimi nogomet. Običajno je bilo to ponoči, ko je bilo manj ljudi s katerim bi lahko stopil v interakcijo.”
Družbeni pritisk na Japonskem večji na moške
Željo po popolni izolaciji naj bi sprožil neuspeh oziroma prepričanje, da oseba ni uspešna. Zato naj bi bilo med izoliranimi mladimi Japonci več moških kot žensk. Družbene norme za uspešnost so na Japonskem zelo visoke, največji pritisk pa nosijo moški. Neuspešni ne zdržijo pritiska in se povsem izolirajo, uspešni pa pritisk prenašajo do upokojitve, potem pa – povsem izolirani od družine zaradi dela – storijo samomor.
https://www.youtube.com/watch?v=PXx6mKF_WH4
Virtualne šole rastejo kot gobe po dežju
Zaradi izoliranosti od sveta vse več mladih obiskuje virtualne srednje šole, ki osebam hikikomori omogočajo, da razvijajo svoje sposobnosti in talente v samoti, daleč od oči, ki bi jih lahko videle in ušes, ki bi jih lahko slišala.
Nevrolog Kato poudarja, da obstaja več vrst oseb hikikomori; od takih, ki sploh ne zapuščajo stanovanja, do takih, ki gredo tudi ven, vendar ne vzpostavljajo nobenega kontakta, itd. Ne glede na obliko tega bolezenskega stanja, le-to ostaja stigma. Prav zato so centri za pomoč osebam, ki živijo v tem stanju, še posebej dobrodošli.
Vesna Vilčnik