Na Švedskem je izbruhnil nov val nasilja islamske skupnosti naperjene proti Judom kot odziv na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da prizna Jeruzalem za glavno mesto Izraela. Fenomen “arabske ulice”, ki je bil do zdaj značilen za države, v katerih prevladuje islam, se zdaj širi tudi v Evropo. Glavni razlog naj bi bilo vedno večje število muslimanov ter premila zakonodaja, ki je pogosto tarča posmeha.
Ko so odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da prizna Jeruzalem za izraelsko prestolnico, sledili protesti na Bližnjem vzhodu, ni bil nihče presenečen. Navsezadnje bi predsednik Trump lahko samo omenil, da ima Izrael lepo vreme, in že bi prebivalci sosednjih držav protestirali, češ predsednik Trump favorizira Izrael. Vseeno pa po poročanju Bloomberga preseneča buren odziv islamske skupnosti v Evropi, ki je sledil odločitvi predsednika Trumpa.
Tako se te dni Švedska spopada z novim valom nasilja naperjenega proti judom. V Gothenburgu so neznanci z molotovkami obmetavali sinagogo, medtem ko so protestniki v Malmu razglasili svojo lastno “intifado” in grozili s streljanjem judov. “Kar se dogaja na Švedskem, odseva spremenjeno demografsko in fizično realnost. “Arabska ulica,” če je taka abstrakcija sploh kdaj obstajala, ni več omejena na arabsko govoreče države.”
Premila zakonodaja, ki se niti ne izvršuje
Krivec za tako stanje naj bi bili evropski zakoni, ki so v primerjavi s tistimi, ki jih je vajena islamska skupnost po svetu, nadvse mili. To posledično pomeni, da islamski protestniki evropskih zakonov ne jemljejo resno, na evropsko zakonodajo pa gledajo z zaničevanjem, saj se zavedajo, da se jim ne more zgoditi nič. “Napad na sinagogo v Gothenburgu se seveda ni zgodil od nikoder. Je rezultat postopnega procesa, v katerem so arabske in muslimanske migrantske in begunske skupnosti na Švedskem najprej rasle, potem pa razvile radikalizirane žepe.” Številni švedski džihadisti, ki so se pridružili ISIS, naj bi prišli iz Gothenburga.
V Malmu po drugi strani islamska skupnost predstavlja dobršen del mestnega prebivalstva. Tako pozivi k intifadi, ki predstavlja boj proti okupatorju, slikajo švedske policiste kot nezakonite okupatorje na švedskem ozemlju. To nakazuje, kako si islamska skupnost lasti kraj, kjer prebiva. Da se počutijo kot doma, potrjuje tudi dejstvo, da policija ni kaznovala protestnikov, ki so pozivali k nasilju nad judovsko skupnostjo, kar je po švedski zakonodaji huda kršitev sovražnega govora. Razlog temu naj bi bila prevelika skupina kršiteljev.
Ivan Šokić