Med nedavnim avstralskim TV političnem trilerjem, imenovanem Secret City, je kibernetski napad paraliziral sistem kontrole zračnega prometa v državi. Pristojni avstralski organi so takoj (in napačno) s prstom pokazali na kitajske hekerje.
To je zgodba, ki govori o odnosu Avstralije do mnogo močnejše Azije. Po eni strani je Kitajska največji trgovinski partner v državi, hkrati pa predstavlja potencialno regionalno vojaško grožnjo, saj zbuja pozornost pri ZDA, ki so največji avstralski obrambni zavezniki. Po drugi strani pa se zdi, da se Kitajska dobro zaveda nenaklonjenosti Avstralije. V zadnjih mesecih je tako vrsta obojestranskih podtikanj odnose med Kitajsko in Avstralijo pripeljala na najnižjo točko v zadnjem desetletju.
Težavni odnosi
Ko se je avstralska spletna stran ta mesec sesula in sprevrgla nacionalno raziskavo v kaos, so se spet razširile špekulacije o kibernetskem napadu Kitajcev. Peter Cai, raziskovalec na Lowy Institute za mednarodno politiko, pravi, da je to le še ena ilustracija o “nemirnem stanju odnosa”. Medtem ko so ZDA glavna zaveznica Avstralije v azijsko-pacifiškem področju že vse od druge svetovne vojne naprej, pa ima pomembno vlogo za Avstralijo tudi Kitajska – ta je nameč osrednjega pomena za blaginjo države in je bila še kako pomembna v obdobju dveh svetovnih recesij.
Kitajska ne prizna mednarodne sodne odločbe
V zadnjem času se zdi, da je iskanje ravnotežja med Avstralijo in Kitajsko vse bolj sizifovo delo. Tudi ZDA so usmerile svojo pozornost na azijsko-pacifiško območje, prav tako kot Kitajska, ki trdi, da ima suverenost nad velikim Južnim kitajskim morjem. BBC poroča, da je prejšnji mesec Peking obtožil ZDA, Avstralijo in Japonsko, da “netijo plamen” regionalnih napetosti, potem ko so v odprti izjavi pozvali Kitajsko, naj spoštuje mednarodno sodno odločbo o zavrnitvi te trditve.
Kitajci nezaželeni v Avstraliji
In potem je tukaj še vprašanje neposrednih kitajskih naložb v Avstraliji. Zakladnik Scott Morrison se je uprl dvema tujima investicijskima ponudbama – eni, ki je prišla od kitajskega podjetja v državni lasti State Grid, in drugi, ki jo je poslalo podjetje iz Hong Konga Cheung Kong Infrastructure – ponudili sta, da odkupita 50,4% deleža v podjetju Ausgrid, ki upravlja omrežje električne energije v zvezni državi Novi Južni Wales. Morisson namreč vztraja, da njegovo politično prepričanje, da mora podjetje ostali v avstralskih rokah, ni odigralo nobene vloge pri njegovi odločitvi; pred tem pa je zavrnil prav tako ponudbo Kitajcev, ki so želeli kupiti posestvo Kidman cattle station. Čeprav je Avstralija lani podpisala sporazum o prosti trgovini s Kitajsko, se povečuje ljudski odpor, da bi bila v kitajski lasti avstralska kmetijska zemljišča in nepremičnine.
Strupena miselnost
Kitajska uradna tiskovna agencija Xinhua je izdala opozorilo v angleškem jeziku, kjer je v uvodniku zapisala, da bi primer Ausgrid lahko privedel do “strupene miselnosti sinofobije” in dodala: “Trditi, da bo Kitajska poskušala ugrabiti elektroenergetsko omrežje v državi zaradi prikritih namenov, je absurdno, skoraj komično.”
Dve različni zgodbi
Kljub temu pa lahko napišemo, da avstralsko-kitajski odnosi še niso padli v globine, v kakršnih so bili leta 2009, ko je bil avstralski poslovnež Stern Hu aretiran na Kitajskem in obtožen vohunjenja. Vendar Peter Cai z Lowy Institute za mednarodno politiko meni, da bi se odnosi lahko še poslabšali v primeru, če bi se Avstralija pridružila ZDA pri uveljavljanju prostih navigacijskih vaj v Južnem kitajskem morju. Medtem pa profesor Richard Rigby, poznavalec zgodovine na Nacionalni avstralski univerzi, ugotavlja, da se v Avstraliji odvijata dve kitajski pripovedi: prva, ki je gospodarska, in govori o tem, da se je v letih 2002-2012 obojestransko povečal trgovinski promet kar za desetkrat do 100 milijard avstralskih dolarjev, in drugega, ki priča o nacionalni varnosti.
M. S.