Avstrija bo pod vodstvom Kurza uvedla številne “migrantske” ukrepe – Kaj pa Slovenija?

Foto: epa

Ko je na avstrijskih volitvah pred slabim mesecem dni zmagala ljudska stranka (ÖVP) s Sabastianom Kurzem na čelu, so mnogi trdili, da je bila osrednja tema, ki je prinesla zmago, varnost in migranti. Tudi v dneh po zmagi je Kurz dal jasno vedeti, da se njegova migrantska politika ne bo spremenila, poleg nadzora na mejah pa je napovedal tudi omejevanje pravic priseljencev. Kaj lahko še pričakujemo? Kakršnekoli odločitve bodo sprejete na strani Avstrije, bo to najverjetneje vsaj delno vplivalo tudi na Slovenijo.

V Avstriji še vedno potekajo koalicijska pogajanja med avstrijsko ljudsko in svobodnjaško stranko (FPO), s katero so si prav glede migrantske politike zelo blizu. Če se jim bo uspelo dogovoriti za koalicijsko sodelovanje, lahko pričakujemo večje število ukrepov na področju migrantske politike. Avstrija sicer ne bi bila prva evropska država, ki bi zaostrila stvari na tem področju. Vsem je lahko vzgled Madžarska, ki je kmalu po velikem migrantskem valu zgradila ograjo na meji.

To so ukrepi, do katerih bi lahko prišlo po mnenju nekaterih političnih analitikov

Policijska in vojaška zaščita na meji
Opozoril o tem, da so islamski teroristi, ki so migrantski val izkoristili za lažji prihod v Evropo, najverjetneje že med nami, je bilo kar nekaj. Da je temu res tako, kaže že podatek, da je v letu 2015 čez Avstrijo potovalo več kot milijon ljudi, ki jih niso preverili. Mejna kontrola je zato izrednega pomena.

 

Viktor Orban in Sebastian Kurz (foto: epa).

Omejevanje pravic priseljencev
To sta že pred volitvami napovedovali obe stranki, tako ljudska stranka kot svobodnjaki.

Izgon kršiteljev/kriminalcev
Zahteva, ki so jo predlagali že svobodnjaki, bi zdaj lahko bila uresničena s pomočjo Kurza. Kriminalcem ne bi smeli popuščati, ampak bi jih morali konsistentno vračati v domovino – tisto, za katero trdijo, da iz nje prihajajo.

Zavrnitev prošnje za azil
Znano je, da tisti, ki zaprosijo za azil v Avstriji, pogosto odhajajo domov in se potem spet vračajo. Opazovalci menijo, da bi se to prakso enostavno lahko ukinilo. Rezultat “izleta” v domovino, kjer so bili migranti domnevno preganjani, bi moral biti negativna razrešitev prošnje za azil.

Pravočasna zaščita
Kar je poudaril že Kurz: Status azila ne sme biti povezan z neposredno pravico do bivanja v Avstriji za vedno.

Foto: epa

Promocija avstrijskih klubov
Svobodnjaki so obljubili pravičnost, ljudska stranka pravico in odgovornost. Znano je, da so bili v zadnjih letih različni in nacionalni klubi ter lokali izredno zapostavljeni. Tisti, ki želijo ohraniti tradicionalne evropske in avstrijske vrednote, bi se morali še posebej potruditi, da takšne stvari delujejo in bi morali v njih investirati.

Odprava spodbujevalnikov za azil
Raziskave, izvedene na primeru Zgornje Avstrije, so pokazale, da ekonomski migranti hitro nadaljujejo svojo pot, če jim koristi, ki jih pridobijo, ne ustrezajo ali jim niso dovolj. Ta model bi se zdaj lahko preslikal na celotno Avstrijo.

Koristi oz. dobrine v stvarni obliki, ne v denarju
Prav tako pomembna stvar, kar se tiče koristi, ki jih dobijo migranti s prihodom v določeno državo, je oblika in količina le teh. Spremembe na tem področju so nujne, s posebnim ukrepom pa bi zelo hitro ločili ekonomske migrante od tistih, ki resnično samo zaradi varnosti in vojne bežijo iz svoje države. Namesto denarja migrantom dobrine v stvarni obliki, kot npr. v hrani in podobno.

Preobrazba medijev
Večina glavnih medijev, še posebej državna ORF v Avstriji, še naprej nadaljuje s širjenjem propagande, ki migrantom izreka dobrodošlico. Kritiki opozarjajo na katastrofalne posledice takšnih ravnanj. Mediji, ki očitno spodbujajo delitev družbe, pa ne bi smeli biti za to še nagrajeni. Z nekim razumnim nadzorom nad milijoni državnih načinov bi vlada imela na voljo učinkovito orodje, da bi to preprečila.

B. O.