Avstrija bo podaljšala nadzor na notranjih mejah

Migranti na poti Foto: STA

Med 26 članicami schengenskega območja, med katerimi je večina članic EU, velja prost pretok ljudi. A ob begunski krizi je jeseni 2015 več držav uvedlo nadzor na svojih mejah, ki jih podaljšujejo. Zadnje podaljšanje ima rok do sredine februarja.

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je izjavil, da želi Avstrija kot Nemčija za nedoločen čas podaljšati nadzor na svojih notranjih mejah EU. Avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil  se je zavzel, da EU prepove vlaganje prošenj za azil na svojem ozemlju, namesto tega pa vzpostavi centre zunaj svojih meja. Sobotka je dejal, da si Dunaj želi ohraniti nadzor na svojih notranjih mejah, dokler EU ne bo sposobna varovati svojih zunanjih meja. Pri vprašanju notranje varnosti je treba vedeti, kdo prihaja v državo. Za podaljšanje mejnih kontrol po februarju se je ob božiču izrekel tudi nemški notranji minister Thomas de Maiziere.  Podaljšanje naj bi veljalo štiri mesece. A tudi po tem času nemški notranji minister še ne vidi konca.

Po mnenju avstrijskega notranjega ministra Wolfganga Sobotke bi bila vrnitev v schengen mogoča le ob vseevropski rešitvi vprašanja varovanja meja. Sam ne vidi, da bi se kaj takega lahko zgodilo do februarja. Pri uveljavitvi svojih načrtov namerava Sobotka tesno sodelovati z drugimi članicami EU. Nujnosti mejnih kontrol po februarju ne vidijo le v Avstriji.

Sobotka je ponovil, da se bo obdržala lani določena sporna zgornja meja števila sprejetih prošenj za azil, za katero se je odločila vlada na Dunaju.  Kot poroča STA, se ni mogel izogniti nevarnosti terorizma v Evropi in dejal, da je v Evropi na tisoče migrantov, ki so se pred leti potuhnili. To  prinaša veliko varnostno tveganje. Evropa mora v zvezi s terorizmom hitro sprejeti prave zaključke.  Avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil  je v dokumentu predlagal, da bi EU omejila priseljevanje tako, da bi onemogočila vlaganje prošenj za mednarodno zaščito na svojih tleh. Namesto tega naj bi vzpostavila centre za vlaganje prošenj za azil zunaj svojega ozemlja. To bi rešilo življenja in omejilo organizirano tihotapljenje ljudi. V novih centrih bi uradniki EU v hitrem postopku odločili, kdo od  prosilcev dejansko potrebuje azil, je zapisano v dokumentu, ki za  potencialno lokacijo omenja Niger, drugih držav pa ne našteva. Migrante, ki bi v tovrstnih centrih prišli skozi sito, bi premestili v države EU. Doskozilovo besedilo posredno priporoča zgornjo mejo števila prosilcev za azil za celotno EU, ko piše, da ima vsaka država omejene kapacitete, prek katerih integracija ni več mogoča. Kot ob tem dodaja dpa, EU doslej ni uspelo uresničiti usklajene migracijske politike, saj nekatere članice povezave, predvsem na vzhodu, zavračajo sprejetje večjega števila migrantov.

Evropska agencija za varovanje zunanjih meja Frontex je objavila številke, ki kažejo, da je lani v Evropo prišlo manj migrantov kot v letu 2015. Številka je padla za skoraj dve tretjini na 364.000. Upad števila prihodov v Grčijo je tako prevladal nad njegovim povečanjem v Italiji. Kljub temu upadu pa je lani okoli 123.000 migrantom še vedno uspelo potovati po takoimenovani balkanski begunski poti iz Grčije v Zahodno Evropo.

Branka Jurhar