Avstrijski obrambni minister želi oblikovati centre, ki bi obravnavali prošnje za azil zunaj EU

Foto: epa

Sosednja država Avstrija je predlagala nove ukrepe proti migrantom, ki bi pripomogli k temu, da bi se v EU znebili nezakonitih migrantov. Avstrijski minister za obrambo je predlagal osnovanje centrov za sprejemanje prošenj za azil, ki bi se nahajali izven EU in zaščitnih con, kamor bi se naselilo migrante, ki so v EU prišli na nezakonit način, poroča Russia Today. 

Nemški časopis Bild je včeraj poročal, da je minister za obrambo Hans Peter Doskozil kot prvi ukrep pri reševanju migrantske krize predlagal zmanjšanje števila migrantov in učinkovito varovanje zunanjih meja EU. “Nastopil je čas, da se prekine z izvajanjem neuspešne evropske azilne politike. Priznati si moramo, da imamo v EU omejene kapacitete za absorbiranje migrantov,” je povedal in dodal, da moramo zaustaviti pritok ilegalnih migrantov v EU.

Od začetka je bil kritičen do politike odprtih vrat
Po prepričanju Doskozila bi morala biti določena skupna zgornja meja sprejema migrantov v EU na podlagi ocen držav članic, pri čemer bi bilo treba doseči, da tiste države, ki meje nimajo določene, da le-to določijo (npr. Nemčija). Že od začetka migrantske krize je bil Doskozil kritičen glede politike odprtih vrat, ki jo je vodila nemška kanclerka Angela Merkl. “Popolnoma moramo razmisliti glede azilnega sistema in podal prepričanje, da je za uspešno soočenje s krizo nujno potrebno, da se implementira enoten EU azilni sistem.”

(Hans Peter Doskozil) Foto: epa

Hans Peter Doskozil (foto: epa)

Centri, ki bi obravnavali prošnje za azil, bi bili osnovani izven EU
“Urejen bi moral biti sistem, ki bi omogočil zakonit vstop za prosilce za azil,” je povedal Doskozil in dodal, da bi morala v prihodnosti obravnava prošenj za azil potekati izven EU. Po njegovem mnenju bi morali vse migrante, ki jim je bil zavrnjen azil, poslati nazaj v njihovo domovino.

Na podlagi ministrovega predloga bi azilne centre osnovali v državah, kot so: Niger, Jordanija in Uzbekistan, v teh državah pa bi posebej usposobljeni uradniki iz držav EU določili, ali je prosilec za azil do njega upravičen ali ne. Po prepričanju Doskozila bi lahko obstoječe stavbe Urada Visokega komisarja za begunce (UNHCR) uporabili kot centre, kjer bi odločali o prošnjah za azil. Namestitev centrov blizu držav, od koder izvirajo priseljenci, bi po mnenju ministra odvrnilo ljudi, da se napotijo v Evropo z namenom, da zaprosijo za azil. Tako bi bila migrantom, ki jim je bil odobren azil, dodeljena varna namestitev v sprejemni državi EU. Takšna ureditev bi koristila tistim, ki so upravičeni do statusa begunca, vendar pa si ti ne morejo privoščiti poti v EU.

Predlagano oblikovanje zaščitnih con
V prihodnosti bi se tako azilni postopki izvajali samo znotraj teh centrov, kjer bi se upoštevali standardi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To pa bi po prepričanju Doskozila ustavilo tihotapljenje ljudi. Migranti, ki so v EU že vstopili na nezakonit način in katerim azil ni bil odobren ter katerih ni bilo mogoče poslati nazaj domov zaradi najrazličnejših razlogov, bi bili poslani v posebne zaščitne cone. “Vsekakor to ne bi bilo enostavno, morali pa bi se potruditi, da bi uporabili vse vire, ki jih imamo na razpolago,  da bi zaščitili azilne centre in zaščitne cone.”

Foto: epa

Foto: epa

Doskozil je napovedal, da bo svoj načrt predstavil februarja letos na srečanju v Bruslju. Ideja oblikovanja centrov za sprejemanje prošenj za azil pa ni nova, saj je leta 2004 Italija predlagala oblikovanje tovrstnih centrov v Libiji z namenom filtriranja migrantov in odvračanja nezakonitih migrantov od poti v EU. Ideja je kljub podpori takratnega nemškega notranjega ministra Otta Schilyja propadla.

Avstrija se je odločila za zaostritev migrantske politike po mnogih incidentih, v katere so bili vpleteni migranti. Zaradi tega pa se je okrepilo tudi nasprotovanje glede prihajanja migrantov v državo.

N. Ž.