Bo Erdogan postal absolutni vladar po demokratični poti? Že videno v nacistični Nemčiji

Foto: STA

Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je danes začela kampanjo za aprilski referendum, na katerem bodo volivci odločali o ustavnih spremembah, ki bodo okrepile pristojnosti predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana. Premier Binali Yildirim je danes za “da” lobiral na stadionu v Ankari.

“Novi sistem bo uničil terorizem,” je med drugim dejal Yildirim v več kot enournem govoru na stadionu, pred množico ljudi, in dodal, da za “ne” lobirajo teroristične skupine. Na stadionu se je zbralo več tisoč ljudi, za njihovo varnost je skrbelo približno 6.500 policistov.

Izid referenduma ni gotov
Po ocenah analitikov izid referenduma 16. aprila o ustavnih spremembah ni gotov, zato bosta AKP in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v prihodnjem mesecu s kampanjo po vsej državi poskušala prepričati volivce, naj glasujejo za ustavne spremembe.

Nasprotniki menijo, da bo z ustavnimi spremembami oblast v Turčiji pristala v rokah enega človeka. Spremembe namreč predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre ter prvič v zgodovini sodobne Turčije odpravljajo položaj predsednika vlade.

Gre za vrnitev v čase Osmanskega cesarstva in vladavine sultanov. Za lase privlečeno bi bilo misliti, da Erdogan večja pooblastila predsedniški funkciji daje za svoje naslednike. Bolj očitno postaja, da naslednikov ne bo. Gre za uvajanje diktature po demokratični poti, čemur smo bili priča že v času nacistične Nemčije. Turčija, ki je služila kot ena redkih držav, kjer je bil islam strogo ločen od države, se je očitno odrekla tradiciji Mustafa Kemala Atatürka. Vera in politika se bosta združili v novem sultanu, Erdoganu.

A. R., STA