Bodo ceno begunske krize plačale ljudske stranke?

Foto: GettyImages

Nekdaj Haiderjevi Svobodnjaki (FPÖ) so na Dunaju slavili zgodovinsko zmago. Razlog za to tiči v dejstvu, da sta Ljudska stranka (ÖVP) in Socialdemokrati (SPÖ) spričo begunske krize „odpovedali“.  

Četudi na koncu FPÖ Heinza Christiana Stracheja ni slavila zmage, kot so ji to že napovedovale javnomnenjske raziskave, pa so s svojimi 32 odstotki glasov vendarle dosegli zgodovinski rezultat. Niti Haiderju, ki je leta 1996 s tedaj 28 odstotki poskrbel za manjši potres v Evropi, takšen preboj ni uspel.

To je okoliščina, ki bi morala skrbeti tudi Berlin, kjer se prav tako zdi, da CDU, nemška različica ljudske stranke, ni kos izzivom begunske krize in da predvsem tudi nima posluha za strah in skrbi volivcev.

Če so Socialdemokrati (SPÖ) še v zadnjem hipu javno mnenje lahko obrnili sebi v prid in dosegli 39,5 odstotkov volilnih glasov, Avstrijski ljudski stranki (ÖVP) to ni uspelo, saj je zdrsnila na kar 9 odstotkov.

Javnomnenjske raziskave na zvezni ravni medtem celo kažejo, da so Svobodnjaki trenutno že najmočnejša politična sila v državi, ki bi do leta 2018 lahko postavili zveznega kanclerja.

Medtem ko se ljudska stranka spričo begunskih tokov raje drži nazaj oziroma molči in se skriva za t. i. politično korektnostjo, pa Svobodnjaki s svojo retoriko vse bolj dosegajo množice.

Sledeč javnomnenjskim raziskavam že vsak tretji Avstrijec podpira stranko, ki je kritična do priseljevanja beguncev. In – vse večim Avstrijcem je skupen občutek, da državne in evropske institucije niso dovolj sposobne, da bi še lahko obvladovale problem migracije.

M. H.

 

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!