Če Erdogan ne bo izsilil članstva v EU, bo pobližje sodeloval s Putinom in Kitajsko

Datum:

Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da se Turčija ne bo več tako vztrajno trudila, da postane država članica Evropske unije (EU), saj se lahko namesto tega pridruži Šanghajski organizaciji za sodelovanje, katere članici sta tudi Rusija in Kitajska.

Francoska tiskovna agencija AFP navaja, da naj bi Erdogan izjavil, da bi morala biti Turčija veliko bolj sproščena pri vprašanjih, ki zadevajo EU, ne pa da je tako zavezana procesu pridružitve. “Nekateri me bodo kritizirali, vendar izražam zgolj svoje mnenje. Zakaj se, na primer, ne bi pridružili Šanghajski organizaciji,” je izjavil Erdogan.

Med poletom iz Uzbekistana, ki je ena izmed članic Šanghajske organizacije, je v intervjuju za turški časnik Hürriyet potrdil, da se je o članstvu v omenjeni organizaciji pogovarjal z kazahstanskim predsednikom Nursultanom Nazarbajevom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

To ni prvič, da je Erdogan nakazal, da bi Turčija lahko postala morebitna članica Šanghajske organizacije, ki omogoča politično in gospodarsko sodelovanje Kitajske, Rusije, Kazahstana, Kirgizistana, Uzbekistana in Tadžikistana, prav tako pa sta v postopku priključitve Indija in Pakistan.

Po Erdoganovih čistkah je prišlo do zaostritve odnosov
Medtem je zaradi Erdoganovih čistk po zrežiranem poskusu neuspešnega državnega udara v Turčiji julija letos prišlo do zaostritve odnosov med Turčijo in EU. Nekatere države članice EU kot tudi poslanci Evropskega parlamenta si prizadevajo za prekinitev pogajanj Turčije z EU, ki so se uradno pričela leta 2005. Ankara je že leta 1987 prvič zaprosila za članstvo v Uniji.

Foto: epa
Foto: epa

Prejšnji teden je Erdogan Evropsko unijo pozval k pospešitvi pristopnih pogajanj s Turčijo do konca letošnjega leta. V primeru, da do tega ne bo prišlo, je napovedal, da bo razpisal referendum o prekinitvi procesa pristopnih pogajanj.

Erdogan se je s pomočjo državnega udara znebil svojih nasprotnikov
Po neuspešnem državnem udaru 15. julija letos, za katerega je mogoče trditi, da je bil zrežiran, je turški državni vrh odpustil več deset tisoč uslužbencev v javni upravi, vojski in policiji, več kot 35.000 ljudi pa so aretirali. Vse od tega dogodka dalje se nad mediji vrši stroga cenzura. Turško novinarsko združenje poroča, da so od “poskusa prevrata” dalje prepovedali delovanje 170 medijev, kar 105 urednikov in novinarjev pa so zaradi njihovega poročanja priprli.

N. Ž., STA

Sorodno

Zadnji prispevki

Bo socialist Pedro Sanchez odstopil?

Španski premier Pedro Sánchez je v sredo oznanil, da...

Krka praznuje 70-letnico obstoja podjetja

Mineva sedem desetletij, odkar so drzna vizija, ustvarjalnost in...

Ste kje videli Mojco?

Tržiški policisti so bili danes okoli 19.30 obveščeni o...

Pirnat je imel odprt davčno ugodnejši s.p.

Pravnik Rajko Pirnat se je nedavno obregnil ob ustavnega...