Danes bo padla odločitev: Bo 31-letni Sebastian Kurz postal novi avstrijski kancler in najmlajši voditelj v Evropi?

Sebastian Kurz (Foto: epa)

V Avstriji potekajo predčasne parlamentarne volitve, na katerih se zmaga in kanclerski položaj obeta ljudski stranki (ÖVP) oziroma njenemu vodji, 31-letnemu Sebastianu Kurzu. S tem bi postal najmlajši voditelj v Evropi, obeta pa se tudi možnost vrnitve skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) v vlado.

Redne volitve bi morale biti jeseni prihodnje leto, a je razpad velike koalicije med socialdemokrati (SPÖ) in ÖVP privedel do predčasnih volitev. Osrednje teme predvolilne kampanje so bile migranti, integracija in gospodarstvo. Tik pred volitvami je dogajanje zasenčila afera Facebook z lažnimi profili, ki naj bi nastali v vrstah socialdemokratov, a je vodstvo stranke odločno zanikalo, da bi bili kakorkoli vpleteni v afero.

Po razkritju afere je ÖVP v zadnjih javnomnenjskih raziskavah utrdila svoje vodstvo in napovedujejo ji, da bo na volitvah dobila okoli 33 odstotkov glasov. Na drugo mesto se s 27 odstotki podpore uvršča SPÖ. Svobodnjaki naj bi dobili približno 25 odstotkov glasov, stranka Neos pet odstotkov, Zeleni in Lista Pilz pa okoli štiri odstotke. Večina meni, da je najbolj verjetna koalicija ÖVP in FPÖ s Kurzem kot kanclerjem, še posebno, če bo ÖVP postala najmočnejša stranka v avstrijskem parlamentu.

Svobodnjaki so že bili v avstrijski vladi, in sicer leta 2000, ko je stranko vodil razvpiti Jörg Haider. Zaradi sodelovanja svobodnjakov v vladi je EU proti Avstriji tedaj uvedla sankcije, ostro so protestirali tudi v Izraelu. Tokrat takšen protest zaradi vstopa FPÖ v vlado ni verjeten, tudi zato, ker je stranka nekoliko omilila svoja stališča.

Najmanj verjetno naj bi bilo po mnenju poznavalcev nadaljevanje zdajšnje koalicije med SPÖ in ÖVP, ne glede na to, ali bi kanclerski položaj zasedel Kern ali Kurz. Nekaj možnosti ima tudi koalicija med SPÖ in FPÖ, čeprav Kern ne velja za zagovornika tovrstne koalicije. Možna je tudi tristrankarska koalicija med ÖVP, Zelenimi in Neosom ali SPÖ, Zelenimi in Neosom.

Za vstop v 183-članski parlament se sicer poteguje rekordnih 16 strank, čeprav nekatere od njih ne bodo nastopale na zvezni ravni, ampak samo v posameznih deželah. Za vstop v parlament mora stranka preseči štiriodstotni volilni prag.

Volilno pravico imajo avstrijski državljani, ki so na dan volitev starejši od 16 let. Po zadnjih podatkih avstrijskega notranjega ministrstva je volilnih upravičencev 16,4 milijona. Volilna udeležba na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 je bila 74,9-odstotna.

Volišča bodo odprta različno, saj se občine lahko svobodno odločajo o času odprtja in zaprtja volišč. Prva volišča so bila tako odprta ob 6. uri, zadnja se bodo zaprla ob 17. uri. Kmalu zatem naj bi objavili prve volilne projekcije. Objava prvih uradnih rezultatov je predvidena za okoli 19.30, končne uradne rezultate pa bodo objavili v četrtek, 19. oktobra, ko bodo prešteli še glasovnice, prispele po pošti.

J. F., STA