Deset obrazov, na katere moramo biti pozorni v letu 2017

Foto: epa

Priznana tiskovna agencija Reuters je izbrala deset oseb, ki bi jim Evropa morala v letošnjem letu posvetiti pozornost. Preberite, kdo so to.

Donald Trump
Reuters piše, da je njegova zmaga kakor omamila Evropejce, ki so že bili v šoku po britanskem brexitu in njihovi odločitvi, da zapustijo skupno gnezdece EU in odletijo (ponovno) na svoje. Vsekakor si bo Trump vso pozornost zaslužil od 20. januarja dalje, predvsem glede uresničevanja obljub, ki jih je dajal v predvolilni kampanji.

Te bi lahko imele tudi velik pozitiven vpliv na Evropo, saj če bo Trump res povečal proračun ZDA, bo od tega imela korist tudi EU, kjer upočasnjeno gospodarstvo še naprej ustvarja tudi politično nestabilnost.

Na spletnem portalu Ba.n1info pa se sprašujejo tudi o dvoumnem stališču Trumpa do podpore NATA ter njegovi podpori Rusiji.

Jaroslaw Kaczynski
Bruselj je zmanjšal moč ustavnega sodišča na Poljskem in Poljakom za “srečno novo leto” zagrozil s sankcijami, če ne odgovorijo v dveh mesecih na predloge in priporočila evropske komisije glede reforme ustavnega sodišča. Poljska vlada tako testira EU in njeno moč, vprašanje pa je, ali je volja Poljakov res pred voljo EU. Poljaki so dobili čas do konca februarja, da spremenijo svoj ton, toda Kaczynski računa na svoje desne zaveznike, kot je madžarski premier Viktor Orban.

Geert Wilders
Nizozemski volivci so siti migrantov, zato bodo po javnomnenjskih raziskavah največ glasov na volitvah namenili antiislamski in antimigrantski Stranki svobode, ki jo vodi 63-letni Geert Wilders. Stranka trenutno uživa največjo podporo, po mnogih raziskavah pa se ji nasmiha zmaga na marčevskih parlamentarnih volitvah.

Theresa May
“Brexit pomeni Brexit,” je njena famozna izjava, ki jo mnogi tuji mediji povzemajo in dodajajo, da je čas, da to izjavo razširi. S tem predvsem ciljajo na njeno napoved, da bo do 31. marca 2017 sprožila 50. člen Lizbonske pogodbe, ki pomeni začetek izstopa države iz EU in ki bo prvi korak v dveletnem odštevanju do zaključka ločitve. Theresa May bo morala, ne da bi izgubila svoj “poker” izraz na obrazu, združiti svojo vlado in državo.

Marine Le Pen
Eno ključnih vprašanj v Franciji je, ali bo na predsedniških volitvah zmagala skrajna desničarka, vodja Nacionalne fronte, Marine Le Pen. To se potem, ko je v ZDA zmagal Trump, sploh ne zdi neverjetno, ampak prej nasprotno. Zmago ji napoveduje  kar nekaj drugih kandidatov, nekateri stavijo, da bo v Elizejsko palačo prišla že v prvem krogu 23. aprila.

Nekateri, sicer redki, pa dvomijo v njeno zmago, kot argument pa navajajo poraz njenega očeta Jeana-Marie Le Penna na predsedniški volitvah leta 2002, ki je moral v drugem krogu priznati premoč Jacquesa Chiraca.

Vendar pa tokrat Francija verjame v njegovo 48-letno hčer, ki na svojo stran pridobiva tudi milijone tistih, ki nikoli niso glasovali za Le Pena starejšega zaradi njegovega izrazitega rasizma in antisemitizma, a Marine popolnoma zaupajo. Časi se pač spreminjajo in nihče ne želi Evrope, ki ji diktirajo muslimanski teroristični migranti.

Migrant iz Afrike
S krepitvijo vlad v zahodni Afriki s proračunsko podporo, z okrepitvijo policijskih sil v libijskih vodah in z uporabo sredstev za množični izgon želi Evropska unija ustaviti migrante na enak način, kot ji je uspelo ustaviti Sirce pred Grčijo. Potem ko se migranti hrabro spopadejo s Saharo in morjem, jih na tej strani ne čaka obljubljena dežela, ampak pripor in pot domov. Tako so zapisali na Ba.n1info, vemo pa, da je realnost drugačna, o čemer pričajo številne novice o terorističnih napadih, spolnem nadlegovanju, prosjačenju na ulicah, medsebojnih obračunavanjih med migranti, krajah in podobnih incidentih.

Vladimir Putin
“Prerok” iz Kremlja zna igrati taktično igro, ki jo je težko predvideti, vse seveda v želji, da bi obnovil vpliv, ki ga je nekoč Moskva že imela. Putin je lahko povsem nepredvidljiv kar se tiče sklepanja prijateljstev ali ustvarjanja sovražnih terenov s svojimi sosedi, ob tem pa iz rokavov vleče različne adute, vse od nadzora pretoka plina pa do sklepanja nepričakovanih zavezništev.

Sicer pa je Evropska unija 19. 12. 2016 še za pol leta podaljšala gospodarske sankcije proti Rusiji zaradi njene vloge v Ukrajini. Sankcije po novem veljajo vse do 31. julija, voditelji EU pa morajo v tem času obnoviti ali preklicati sankcije proti Putinu, vendar pa si slednjega nekatere članice ne želijo. Če bo Trump otoplil ledene odnose med ZDA in Rusijo, se bo EU znašla v dilemi, ali še podaljšati sankcije proti Rusiji ali pa jih kar blokirati.

Sergio Mattarella
Prebrisan odvetnik s Sicilije, 75-letni predsednik Italije, se je začel ukvarjati s politiko, ko je njegovega brata ubila mafija. Med sabo skregane politične stranke mora Mattarella prepričati, naj se pobotajo in začnejo delati v korist Italije vsaj do naslednjih predčasnih volitev, ko je odstopil Renzi. So si pa italijanske stranke enotne vsaj v enem – vse podpirajo predčasne volitve, vendar pa njihov datum še ni znan.

Angela Merkel
Nemška kanclerka si želi to biti še naprej. Na jesenskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji se bo tako še četrtič potegovala za kanclerski mandat, čeprav je mnogo Nemcev nad njo razočaranih in jeznih, ker je v Nemčijo sprejela več kot milijon migrantov. Vendar pa Merklova zatrjuje, da si želi služiti domovini ter hkrati tudi pomagati pri reševanju krize EU, pri težavnih odnosih z Rusijo in pri nepredvidljivih ZDA.

Oseba “v črnem”
Ta človek je prišel, da sovraži Evropo, v kateri živi. Islamska država s pritiski v Siriji in Iraku sprošča svoj bes in jezo, sredstev pri tem ne izbira. Teroristični dogodki, ki jih te osebe “v črnem” nizajo enega za drugim in se pri tem ne ozirajo niti na starost niti na spol žrtev, vplivajo na javno mnenje v Evropski uniji, hkrati pa ogrožajo evropske načrte in prednostne naloge za leto, ki se je šele začelo.

Marjanca Scheicher