Džihadisti Islamske države so se spremenili v “poslovneže”, ki hodijo v Evropo s polnimi kovčki denarja

Foto: Printscreen

V zadnjih letih je Evropo pretresel niz organiziranih smrtonosnih terorističnih napadov islamskih skrajnežev. Napadi so Evropo razdelili, nato so jo politične razprave o islamu in posledicah množičnih migracij zopet poenotile.

Zadnje teroristične katastrofe – umor Andreja Karlova, ruskega veleposlanika v Turčiji, peklenski tovornjak v Berlinu in poblazneli Božiček v evropskem delu Istanbula – so terjale nove nedolžne žrtve terorističnih napadov. Islamska država je zopet prevzela odgovornost in Evropejcem ‘je koža podplat postala’. Kmalu po napadu je Donald Trump tvitnil, da problem terorizma postaja vedno večji in da mora civilizirani svet spremeniti  svoje razmišljanje.

Teroristični napadi so pogostejši
Bodoča Trumpova administracija ima drugačna stališča od številnih strokovnjakov za varnostna vprašanja glede islama in ekstremizma. Pa vendar je imel Trump prav glede svojega pesimizma. V zadnji izdaji akademskega zbornika Terrorism, ki objavlja raziskave, pobude in dejanska predvidevanja, je Thomas Heghammer objavil zaskrbljujoče napovedi glede porasta  islamskega ekstremizma v Evropi in njegove napovedi so, da bo situacija vedno slabša.

Hegghammer je višji znanstveni raziskovalec na norveškem raziskovalnem Inštitutu za obrambo (FFI) v Oslu in je vodilni strokovnjak za vprašanja ‘nasilnega islamskega ekstremizma’. V svojem članku je opozoril na vedno večji porast  ‘povezanih  islamističnih skrajnežev’.  Volkovi samotarji postajajo krdelo krvoločnežev.

Evropski zapori – mreža za rekrutiranje
Hegghammer trdi, da se lahko z različnimi ukrepi v kratkem času stori veliko, čeprav ni razlogov za optimizem, saj je vedno več kazalnikov, ki kažejo na  vedno ‘večjo radikalizacijo v terorizmu’, kot se z njo soočamo v današnjem svetu. Prvi ukrep je zagotovo povečanje proračuna za varnostno-obveščevalne službe ter odprava evropske islamske mreže in izkoreninjanje celic za rekrutiranje novih islamskih borcev. Uspešni in skupni pristopi Evropske unije lahko prinesejo rezultate. V naslednjih dveh do petih letih bi  lahko pričele upadati aktivnosti islamskih skrajnežev kar v večini evropskih zaporov.

‘Jihad podjetniki’ in vojni povratniki v EU
Vedno večje je število mladih muslimanov, ki so ekonomsko neuspešni in težje zaposljivi. Problemi so pri učenju jezika in asimilaciji v okolje, kjer so nastanjeni. Zaradi vse večjega števila priseljencev narašča tudi stopnja rodnosti. Tradicionalni bazen težje zaposljivih tako postane bazen za skrajne skupine, ki rekrutirajo mlade moške za dobro plačane borce. In tako so številni mladi muslimani na hitro pridobili vse prednosti sodobne evropske  družbe. Z vedno večjim številom ‘jihad podjetnikov’, vojnih povratnikov in drugih IS aktivistov, ki se vračajo v EU kot migranti, se povečuje tudi rekrutiranje in usposabljanje nove generacije evropskih skrajnežev.

Kam s specialnimi povratniki – borci IS?
Kot navaja mednarodna varnostna agencija, je samo l. 2016 več kot 31.000 moških iz 86 držav odpotovalo v Sirijo ali Irak in ti se borijo na strani IS. Hegghammer  ocenjuje, da se v EU trenutno nahaja  2000 radikalnih islamistov (obveščevalni viri pravijo, da jih je  približno 5000), ki so se borili za IS ali/in so preživeli nekajletno zaporno kazen. Večina jih je bila radikaliziranih v zaporu in so potem odšli na bojišča. Zapori so postali nove islamske celice in valilnica novih borcev. Iz vojnih žarišč se brez dokumentov vračajo v EU kot migranti in krog je sklenjen.  Vprašanje je, če bodo matične države sprejemali deportirance.

Povratniki iz bojišča so ‘rak rana’ Evrope
Krog ‘jihad podjetnikov’ že postaja globalni problem, kar je povezano z islamsko državo, in pot do njenega popolnega zloma je še dolga. Vojna v Siriji pa tudi ne kaže na konec konflikta. In če se krči ozemlje IS, je tudi število vojakov na bojiščih manjše. V Tuniziji so demonstracije proti sprejemanju deportiranih migrantov in vojakov IS. Ameriške obveščevalne službe trdijo, da se je število iz 2.000 tujih rekrutov, ki so vsak mesec prečkali turško-sirsko mejo, zmanjšalo na 50, kar ni podatek za optimizem. Usposobljeni ‘specialni povratniki’ so prvo bojno črto  prenesli v EU. Strokovnjaki menijo, da bodo vsa ta leta usposabljanja ‘jihadistov’ v krvave napadalce postala ‘rak rana’ Evropejcev.

Ali smo se kaj naučili iz terorističnih napadov?
Zadnji in skupni problem je svetovno medmrežje in največjo korist imajo ravno islamske radikalne skupine, saj jim služi kot orodje za razpečevanje propagande, nagovarjanje, zbiranje sredstev, poizvedovanje ter operativno povezovanje in medsebojno koordinacijo. Tudi na tem področju so težje izsledljivi, saj za komunikacijo na družbenih medijih uporabljajo šifrirane skripte. Če  se bodo vsi ti trendi nadaljevali z enako rastjo, Hegghammer napoveduje, da se bo Evropa soočila s pogostejšimi terorističnimi napadi, odvisno pa je, kako se bodo pristojni organi in EU sposobne odzivati na nove grožnje in napade islamskih skrajnežev. Koliko pa se je EU naučila od vseh teh terorističnih napadov?

Evropa živi s strahom
Napovedi so zaskrbljujoči, vendar se zadeve lahko še spremenijo. Nepredvidljivi so vsekakor trendi, ki lahko dramatično spremenijo scenarij.  Države EU se lahko v skupnem boju  izkažejo kot spretnejše in poostrijo nadzor na zunanjih mejah.  Po njegovem mnenju ima celo razprava o prihodnosti islamskega radikalizma negativen vpliv na širjenje strahu in za preplah. Vendar po vseh terorističnih napadih težko najdeš Evropejca, ki ga ne bi bilo strah potovati ali vsaj ne bi imel pomislekov pri  kratkem obisku sosednje države.

Koga se boji levica?
Strah vladajoče in vedno bolj  odgovorne liberalne levice je večji pred porastom desnice kot pred terorizmom, ki je prišel z množično migracijo.  Levico je tudi strah terorizma, še težje pa jim je priznati antimuslimansko ksenofobijo. Koliko levičarjev pa še izraža dobrodošlico migrantom? Vsi so potihnili glede tehničnih ovir s Hrvaško.

In če je desnica rešitev za vse strahove, potem naj se EU končno začne vrteti v desno.  Slabše, kot je, ne more biti. Lahko je samo boljše in bolj varno. To si pa tako ali tako vsi želimo. Tudi za naše zanamce.

Polly B. Esther