Novodobni turški sultan se je v govoru članom svoje stranke, tik pred srečanjem turškega zunanjega ministra z visokimi predstavniki Evropske unije v Bruslju, zoperstavil zahodnim, še posebej evropskim državam, ki Turčijo, po njegovem mnenju, obravnavajo nepravično in neenakopravno. Turčija ne bo več popuščala pritiskom z Zahoda, ne bo več slepo sledila navodilom in zahtevam zahodnih institucij, sporoča Erdogan. “Takšna Turčija ne obstaja več!”
Turški predsednik je izrazil ponovno podporo tudi dogovoru z Rusijo o nakupu zračno-obrambnega sistema S-400, za katerega bo plačala kar 2,5 milijarde ameriških dolarjev. Gre za klofuto zvezi NATO, katere članica je tudi Turčija. Ta se vedno bolj navezuje na Rusijo, in oddaljuje od zahodnih demokracij, ki Turčijo in njenega avtoritarnega voditelja že dlje časa opozarjajo na vedno večjo krizo človekovih pravic in demokratičnih vrednot v državi. Zaskrbljenost nad dogovorom je izrazil tudi Washington, na kar pa Erdogan odgovarja: “Zakaj bi jih skrbelo? Vsaka država mora sprejeti določene ukrepe za lastno varnost,” in spomnil, da je uradna Ankara skušala zagotoviti podoben dogovor z ZDA, ki pa ni bil nikoli uresničen.
Napetosti med Turčijo in Evropsko unijo so se začele po neuspelem državnem udaru, 15. julija lani, oziroma po čistkah, ki so sledile udaru. Turška vlada je udar izkoristila za obračunavanje s svojimi političnimi nasprotniki in opozicijskimi mediji. Aretiranih je bilo več kot 50 tisoč ljudi, med njimi učitelji, novinarji in akademiki. Dodatno so se odnosi poslabšali še po aprilskem referendumu za ustavne spremembe, ki je v Turčiji uveljavil predsedniški sistem, Erdogan pa si je s tem zagotovil oblast vsaj do leta 2029. Jabolko spora pa je v zadnjem času tudi turška napoved ponovne uvedbe smrtne kazni.
Turški predsednik je posvaril evropske voditelje pred vmešavanjem v turške notranje zadeve. “Prepovedali boste govore predsednika in ministrov v svojih državah, toda vaši agenti bodo prihajali sem, v naše hotele in razbili mojo državo na koščke?” je grozil v govoru, poroča Bloomberg. Turška vlada je v začetku meseca aretirala deset aktivistov za človekove pravice, med njimi tudi vodjo turške Amnesty International, za katere pa Erdogan trdi, da so v resnici ‘agenti’.
Johannes Hahn, evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja, je po pogovorih v Bruslju opozoril Turčijo na nujnost spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot.
U. V.