Spodleteli državni udar je v Turčiji odnesel s položaja več kot 100 tisoč ljudi. Po vladnem odloku so jih samo v zadnjih dneh odslovili več kot šest tisoč.
V Turčiji so po poskusu državnega udara uvedli izredno stranje in ga oktobra podaljšali za tri mesece. Obseg ukrepov močno skrbi EU in borce za človekove pravice. Nekateri trdijo, da niso tarče le snovalci udara, ampak vsi, ki nasprotujejo predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu.
S tremi drugimi odloki je vlada ukinila več kot 80 združenj, obtoženih, da izvajajo ‘aktivnosti, ki vplivajo na varnost države’. Turška vlada je sprejela tudi odlok, s katerim se lahko v tujini živečim Turkom, ki so osumljeni kaznivih dejanj proti državi, v določenih primerih odvzame državljanstvo. Brez državljanstva bi ostali posamezniki, ki so obtoženi resnega zločina in ki se kljub pozivu v roku treh mesecev ne bi vrnili v Turčijo. O posamičnih primerih bo odločala vlada.
Ankara odgovornost za poskus državnega udara pripisuje v ZDA živečemu kleriku Fethullahu Gülenu in trdi, da so čistke nujne za izkoreninjenje njegovega vpliva v javnem življenju. Gülen vse obtožbe zanika. Izredni varnostni ukrepi so za turško vlado nujni zaradi vse večjih groženj Islamske države in Kurdske delavske stranke. Turčija je bila v zadnjih dneh tarča napada Islamske države na nočni klub. Drugi napad pa so v Izmiru izvedli člani Kurdske delavske stranke.
B. J., STA