Evropo dosegel fenomen porasta priljubljenosti desnice in skoraj popoln poraz levice

Datum:

Sosednja Italija je postala najnovejša evropska država, v kateri so splošne volitve pripeljale do vzpona desno usmerjenih politikov, kar dokazuje naraščajoč trend, da se Evropska unija pomika na desno stran političnega spektra. Medtem ko levičarsko usmerjeni analitiki in mediji razlog za to iščejo v Rusiji in neizobraženih volivcih, pa evroskeptične in domoljubne stranke postajajo pri ljudeh vedno bolj priljubljene. 

Italija je 4. marca letos volila predstavnike v oba domova parlamenta, na kocki je bilo 630 sedežev v poslanski zbornici  in 315 v senatu. Rezultat volitev se je odrazil v razdeljenem parlamentu, zaradi česar se je pojavila potreba po oblikovanju velike koalicije, potem ko so veliko glasov prejele desno usmerjene in antiglobalistične sile.

Stranka Liga in Berlusconijeva Forza Italia sta združili moči v oblikovanju desnosredinske koalicije in osvojili okrog 31,4 odstotka glasov v poslanski zbornici ter 32 odstotkov v senatu, kar pomeni, da je s tem koalicija postala druga najmočnejša sila v italijanskem političnem prostoru. Pri tem je protimigrantska drža Lige prinesla 17,6 odstotka, konservativna Forza Italia in njen kontroverzni voditelj Silvio Berlusconi pa 14,4 odstotka glasov. Italijanska demokratska stranka je doživela velik poraz, prejela je namreč le 18,7 odstotka glasov v poslanski zbornici in 19,2 odstotka glasov v senatu. Zaradi neuspeha na volitvah je vodja demokratov Matteo Renzi že napovedal svoj odstop.

Avstrija
Lanske oktobrske volitve so avstrijsko vlado postavile trdno v roke desnice. Od 183 sedežev v državnem svetu jih je 113 končalo v koaliciji pod vodstvom doslej najmlajšega kanclerja Sebastiana Kurza. Največje priljubljenosti je bila deležna Avstrijska ljudska stranka z 31,5 odstotka glasov. Kurzova karizmatična podoba, njegove obljube o striktnejšem migracijskem nadzoru in drža, usmerjena proti političnemu islamu, so razlogi, ki so zadostovali, da je ljudska stranka postala največja stranka v svetu. Prej so vladali skupaj v koaliciji s tekmeci socialnimi demokrati, sedaj pa so moči združili z avstrijskimi svobodnjaki, ki zagovarjajo trdno protimigrantsko stališče in okrepljen nadzor na mejah.

Foto: epa

Nemčija
Nemci so se na volitve odpravili 24. septembra lani z namenom, da med svoje predstavnike razdelijo 709 sedežev nemškega zveznega parlamenta bundestaga. Posledica volitev se je odrazila v petmesečnem neobstoju vlade, potem ko so se nekdanji zavezniki oddaljili od dolgoletne nemške kanclerke Angele Merkel in njenega zavezništva CDU/CSU. Negotovost na nemškem političnem parketu pa se je le končala, potem ko so nemški socialdemokrati podali strinjanje za vstop v koalicijo z Merklovo, kar ji je omogočilo, da je zasedla že četrti mandat kanclerke zapored. Velik preboj na volitvah je dosegla stranka Alternativa za Nemčijo (AfD): 12,6 odstotka volivcev je z glasovi izrazilo strinjanje z njeno protimigracijsko, protiislamsko agendo, s čimer so pokazali razočaranje nad politiko odprtih vrat Angele Merkel.

Madžarska
Desno krilo je na Madžarskem na oblasti od leta 2010, potem ko je stranka Fidesz na čelu z Viktorjem Orbanom dosegla popolno zmago. Madžari se aprila letos ponovno odpravljajo na volitve in desnici tudi na teh volitvah kaže zelo dobro. Orbanova trdna protimigrantska drža je priljubljenost stranke med Madžari še posebej okrepila, kljub velikim naporom milijarderja Sorosa; Fideszu se namreč po napovedih anket nasmiha kar 52,9 odstotka glasov, kar je celo več kot leta 2010.

Foto: epa

Poljska
Poljska se oktobra 2015 pomaknila v desno, ko je konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) z naskokom premagala Civilno platformo, s čimer je prišlo do obrnitve ravnovesja koalicije in opozicije. Konservativna stranka od nastanka leta 2001 dalje pridobiva vedno več glasov. Leta 2015 se je zavihtela na oblast s 37,58 odstotka glasov, s čimer je skoraj podvojila število sedežev iz leta 2011. Februarske ankete so stranki v veliko korist, napovedujejo ji namreč kar 43 odstotkov glasov na naslednjih parlamentarnih volitvah.

Nizozemska
150-članski predstavniški dom je po volitvah 15. marca lani postal precej raznolik v sestavi. Desničarji so bili med največjimi zmagovalci, vključno z evroskeptikom Geertom Wildersom. Stranka za svobodo, ki jo vodi Wilders, je pristala na drugem mestu s 13,1 odstotka glasov, na račun predsednika vlade Marka Rutteja. Kot mnogi na tem seznamu, je Wilders odločen nasprotnik neoviranega priseljevanja, naraščajočega vpliva islama v Evropi in politične moči, ki jo ta ima v posameznih državah EU.

Foto: Twitter

Švica
Švica se je nazadnje odpravila na volitve oktobra 2015; volila je predstavnike 200-članskega parlamenta. Slavila je Švicarska ljudska stranka (SVP), ki je svarila pred priseljevanjem tujcev; z 29,4 odstotka glasov je stranka močno okrepila svoj položaj znotraj velikega doma parlamenta. Volivci so s tem so izrazili strinjanje s krepitvijo nadzora na mejah in poudarili nujo po večjem deležu pozornosti obstoječi azilni politiki.

Danska
Na danskih parlamentarnih volitvah leta 2015 je prišlo do največjega porasta priljubljenosti najbolj desne stranke v državi. Danska ljudska stranka se je zavihtela na drugo mesto z 21,1 odstotka glasov, s čimer je skoraj podvojila svojo prisotnost na političnem parketu. Politika stranke sicer temelji na krepitvi danske nacionalne identitete ter na omejevanju multikulturalizma in priseljevanja migrantov. Sicer se stranka zavzema tudi za ohranitev nacionalne valute in ohranitev suverenosti pred prekomerno močjo EU.

Francija
Francija se razlikuje od drugih držav na seznamu, saj desnemu političnemu polu ni uspelo povečati svoje priljubljenosti na volitvah leta 2017. Namesto tega pa so lanske predsedniške volitve na politično sceno izstrelile Marine le Pen, voditeljico skrajne desničarske stranke Nacionalna fronta, ki  zagovarja evroskepticizem, ekonomski nacionalizem in protimigracijsko politiko. Liberalne medije pa je najbolj razjezila s tem, ko se je sestala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

N. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

Republikanski senator v Kijevu: Ukrajina se mora čim prej pridružiti zvezi Nato

Znani ameriški republikanski senator Lindsey Graham se ta teden...

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

[Video] Golob postregel z novim “golobizmom”

"V tunelu je noč najtemnejša ..." Ne, to ni...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...