Vrh EU je v skupnem dokumentu največ pozornosti posvetil vprašanju migracij ter varnosti. V dokumentu so priznali, da je število opaženih nelegalnih prečkanj meje v EU upadlo za 95 odstotkov v primerjavi z najhujšim navalom leta 2015. Vsakršne konkretne številke so prikladno izpustili. So pa zato vsaj priznali, da je naval nelegalnih migrantov na vzhodni balkanski ter zahodni mediteranski poti ponovno začel naraščati. Svojevrstno priznanje si zasluži tudi dejstvo, da uradni viri ne govorijo več o “beguncih”, temveč je poudarek na ilegalnih migrantih.
Evropski svet se je odločil, da okrepi ukrepe, s katerimi bi preprečili ponovitev nekontroliranega vala migrantov iz leta 2015 na vseh straneh. Kar se tiče glavne mediteranske poti migrantov, ki poteka preko Libije, so se voditelji držav članic EU strinjali, da podprejo Italijo. Ravno tako naj bi nudili dodatno podporo sahelski regiji ter pomagali libijski obalni straži s “humanimi sprejemnimi pogoji, humanitarnimi povratki, sodelovanjem med drugimi državami izvora in tranzita ter prostovoljne preselitve”.
Za vzhodno mediteransko pot so se voditelji držav EU strinjali, da je potrebno dokončno implementirati sporazum med Turčijo in EU, s čimer naj bi Turki ustavili pretok migrantov. Poudarek je bil tudi na potrebi po odvračanju migrantov, da bi se sploh podali na pot v Evropo. Migrante bi nato zgolj prostovoljno namestili v procesne centre, kjer bi razlikovali med “neobičajnimi migranti, ki bi bili vrnjeni nazaj, in tistimi, ki potrebujejo mednarodno zaščito”. Vse te ukrepe lahko države članice uvedejo prostovoljno, ne glede na zahteve dublinskega sporazuma.
Pol milijarde evrov za razvoj Afrike
Ker denarna pomoč Turčiji ne zadostuje, so se države članice strinjale, da pol milijarde evrov rezerv EDF prestavijo v evropski fond za Afriko. Ravno tako pozivajo države članice, da tudi same še dodatno vložijo v ta fond, saj naj bi edino s pomočjo Afriške unije lahko dokončno ustavili tok migracij. Strinjajo se tudi, da obstaja potrebo po hitrejšem vračanju migrantov nazaj v države njihovega izvora.
Države članice so še sklenile, da je treba ustaviti prosilce za azil, da ne zapuščajo države, v kateri so zaprosili za azil. “Države članice morajo sprejeti vse nujne pravne in administrativne ukrepe, da bi ustavile premike migrantov,” so zapisali v dokumentu.
Napovedali so razvoj evropske obrambne industrije
Države članice so se strinjale, da mora Evropa poskrbeti za lastno varnost. To naj bi dosegli z izpolnjevanjem zahtev organizacije za stalno strukturno sodelovanje na področju obrambe (PESCO). Ravno tako naj bi krepili sodelovanje znotraj okvirov Pesca in Nata. Poleg tega naj bi začeli razvijati svojo lastno evropsko obrambno industrijo, kar v prostem prevodu pomeni, da bodo v Zahodni Evropi dobili kup novih tovarn in visokotehnoloških centrov za razvoj, ki jih bo financirala EU iz skupnega proračuna.
Ivan Šokić