V nizozemski dokumentarni seriji, imenovani Alah v Evropi, prikazujejo, kako se islam prilagaja Evropi. Oddaja prikazuje potovanje skozi različne evropske države in ugotavlja, da je ponavadi Evropa tista, ki se prilagaja islamu. V te države je vključena tudi Švedska. Tam je precej običajno, da feministke spodbujajo islamsko poligamijo, čeprav gre za globok patriarhalizem.
V eni izmed oddaj sirski migrant pojasnjuje, da je imel doma dve ženi in dve hiši. Povedal je, da za vsako ženo, ki jo ima, od vlade prejme po 735 evrov. S tem naj bi ji zagotovil hrano in dostojno življenje, denar pa namenja tudi svojim devetim otrokom. V Siriji takšno življenje ni bilo označeno kot problematično, imel bi lahko tudi več žena. Na Švedskem pa so pravila drugačna.
Švedska strokovnjakinja takšno življenje sprejema in poveličuje, sirijske žene pa niso najbolj zadovoljne
Švedinja, ki je sodelovala v omenjeni oddaji in se pri svojem delu sooča z različnimi kulturami, je dejala: “Že leta delam z ljudmi iz različnih držav in naučila sem se, da moramo do različnih kultur biti zelo spoštljivi. V vsaki kulturi obstaja nekaj boljšega in nekaj slabšega, a to ne smemo tako opredeljevati. Kulture so drugačne in za vsakega pripadnika je njegova najboljša.” O Sirijcu in njegovih ženah pa je dejala: “Iz tradicije, iz katere prihajajo, izhaja, da mora ženska storiti veliko. V prvi vrsti mora služiti moškim, kar je zelo težko. Potem so tu še otroci in pranje, kuhanje, pospravljanje, nakupovanje … Tako obstajajo celo ženske, ki svojemu možu same svetujejo, naj si poišče drugo ženo, da bi si z njo razdelile delo, ki ga morajo opravljati. Pri iskanju druge žene tudi sodelujejo.”
Kot ponavadi pa utopija tudi tukaj kar hitro trči ob resničnost. Ko o tem povprašajo eno izmed žena migranta, ta komentira: “On počne, kar se mu zazdi, pa naj bo to z ali brez mojega dovoljenja. Vedno naredi, kar želi in pri tem nimam besede.”
A. L.