Avstrijski premier Werner Faymann, ki je odstopil v ponedeljek, je prvi evropski voditelj, ki je – potem ko je lani septembra po tako imenovani balkanski poti na sever Evrope pljusknil več kot milijonski migrantski val – zaradi nerazumne politike sprejemanja migrantov odletel s svojega stolčka. Vprašamo se lahko samo, kdo bo naslednji.
“To je tudi svarilo nemški kanclerki Angeli Merkel,” so ob odstopu Faymanna s položaja poudarjali številni nemški politični analitiki. Nekdanji avstrijski socialdemokratski premier je bil namreč dolgo časa eden od najbolj zvestih podpornikov politike odprtih vrat za nezakonite priseljence iz muslimanskih držav, ki jo je nemška kanclerka sprožila septembra lani.
Faymann grozi državam, ki se upirajo Merklovi
Tako je v zavetju Merklove Faymann višegrajskim in baltskim državam, ki niso želele sodelovati v avanturi z množičnim sprejemanjem migrantov, grozil z evropskimi sankcijami. Zlasti je bil lani jeseni v laseh z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Razumno in daljnovidno politiko madžarskega premierja je primerjal celo s holokavstom.
Preberite še:
- Šok: Odstopil avstrijski kancler Werner Fayman
- Avstrijci imajo dovolj: Na volitvah so rekli ne sprejemanju migrantov. Kdaj jim bomo sledili Slovenci?
- Bruselj je ponorel: Za vsakega zavrnjenega migranta bo morala neposlušna članica plačati 250 tisoč evrov kazni
- Orbanov odločni ne: ”Madžarske ne bo nihče prisilil, da sprejme migrante”
Toda ko je javno mnenje v Avstriji politiki odprtih vrat postajalo vse bolj nenaklonjeno in so nacionalno-konservativni svobodnjaki Heinza-Christiana Stracheja postajali vse bolj priljubljeni, je Faymannu in njegovim socialdemokratom (SPÖ) ter tudi koalicijski Avstrijski ljudski stranki (ÖVP) voda vse bolj začela teči v grlo.
Avstrijski salto mortale – zapiranje meja
Avstrija je začela izvajati vse bolj strogo migracijsko politiko, napovedala je celo zgornjo mejo, koliko migrantov oziroma prosilcev za azil bo sprejela. Prav Avstrija in njen mladi zunanji minister Sebastian Kurz sta bila glavno gonilo pri uresničitvi izvirno Orbanove zamisli – zaprtju balkanske poti s strožjim nadzorom na makedonsko-grški meji.
Toda ta preobrat v migrantski politiki je bil premalo. Avstrijcem, ki se v svoji državi zaradi spolnih napadov in drugega nasilja migrantov počutijo vse manj varno, je prekipelo. To se je pokazalo v prvem krogu avstrijskih predsedniških volitev, kjer je največ glasov dobil kandidat svobodnjakov Norbert Hofer.
Hofer na poti v Hofburg
Ta ima tudi realne možnosti, da v drugem krogu boja za Hofburg (nekdanja habsburška palača, zdaj dom avstrijskega predsednika, op. a.) 22. maja premaga uradno neodvisnega Alexandra Van der Bellna, neuradno pa kandidata radikalno levih avstrijskih Zelenih. Velik polom sta v prvem krogu doživela kandidata socialdemokratov in ljudske stranke (Rudolf Hundstorfer in Andreas Khol), kar je odkrita nezaupnica avstrijskih volivcev obema do zdaj največjima avstrijskima strankama, ki v tako imenovani veliki koaliciji trenutno vladata naši severni sosedi.
Faymannov odstop slaba dva tedna pred drugim krogom volitev je bil tako sicer presenečenje, ne pa tudi nepričakovano presenečenje. Faymann je tako postal prva žrtev Hoferjevega meteorskega vzpona. Na čelu vlade ga je začasno nasledil podpredsednik Reinhold Mitterlehner (ÖVP), na čelu stranke pa dunajski župan Michael Häupl.
Velika koalicija se trese tudi v Nemčiji
Tektonski premiki se dogajajo tudi severno od Avstrije, v Nemčiji, kjer sta obe stranki, ki sestavljata veliko koalicijo (CDU in SPD), vse manj priljubljeni. Po zadnji anketi agencije Insa/YouGov sta skupaj zbrali komaj polovico glasov (še pred meseci več kot dve tretjini). Slabo gre zlasti socialdemokratom, ki so padli na skromnih 19,5 odstotka – tj. samo še 4,5 odstotka več od protimigrantske Alternative za Nemčijo (AfD), ki v zadnjem času zahteva tudi konec gradnje minaretov in mošej v Nemčiji.
Politiko odprtih vrat za migrante pa nista podpirala samo Merklova ali Faymann, tudi v Sloveniji ima še vedno močne podpornike na levici – tudi v osebah premierja Mira Cerarja in predsednika države Boruta Pahorja. Medtem ko se na primer višegrajske države sporni politiki premeščanja in prerazdeljevanja migrantov oziroma prosilcev za azil upirajo, Cerarjeva vlada v tej politiki voljno sodeluje.
Slovenija pod Cerarjem in Pahorjem še vedno izvaja politiko odprtih vrat
Slovenija bo – uradno – sprejela več kot 500 migrantov iz drugih članic EU. V četrtek tako v okviru Cerarjeve politike odprtih vrat za migrante prihaja v našo državo prva skupina 30 bližnjevzhodnih prosilcev za azil, ki so do zdaj prebivali v Grčiji.
Aleš Žužek