Na območju nekdanjega jugoslovanskega taborišča in zapora na Golem otoku na Hrvaškem so danes odprli delovno-izobraževalni mednarodni kamp Pejsaž spomina, v okviru katerega bodo pred nekdanjo upravno stavbo kompleksa uredili park. Partnerska organizacija je tudi Sinagoga iz Maribora.
Urejanje dela nekdanjega kompleksa taborišča, v katerem so bili zaprti politični nasprotniki nekdanjega jugoslovanskega režima, na simboličen način sporoča, da dostojanstven odnos do žrtev represije zahteva tudi primerne izobraževalne in muzejske vsebine na kraju dogodka, menijo v hrvaškem centru za soočanje z zgodovino Documenta, ki je eden od idejnih vodij kampa.
V projektu sodelujejo tudi partnerske organizacije iz Slovenije, Črne gore, Italije, Makedonije in Srbije. Partner iz Slovenije je center judovske kulture Sinagoga iz Maribora. Več deset prostovoljcev iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Srbije in Španije bo urejalo park pred nekdanjim upravnim poslopjem v zalivu Tetina na Golem otoku, ki se nahaja v bližini hrvaškega otoka Rab.
Zgodba o represiji, ki se ne sme več ponoviti
Poleg urejanja parka se bodo prostovoljci udeležili tudi poletne šole Kultura spomina v sodobni Evropi. Predvidena je vrsta delavnic in okroglih miz o soočanju z zgodovino kot tudi o kulturi spomina na povojne socialistične in komunistične režime v Evropi. Prostovoljcem se bodo pridružili zgodovinarji, kustosi, aktivisti in umetniki iz več držav.
Namen celotnega projekta je obuditi spomin na žrtve represije na Golem otoku ter reševanje kompleksa. Želijo si, da bi Goli otok uredili kot kraj spomina na vse tamkajšnje taboriščnike.
Mučitelji nagrajeni z različnimi privilegiji
Jugoslovanske oblasti so v letih 1949–1956 na Golem otoku zaprle več kot 13.000 političnih nasprotnikov zaradi njihove domnevne podpore tedanji Sovjetski zvezi in njenemu voditelju Josipu Stalinu, ki je bil zaradi informbiroja v sporu s povojnim jugoslovanskim državnim vrhom. Med njimi je bilo okoli 550 Slovencev. Več kot 400 političnih zapornikov je na otoku umrlo, večinoma zaradi bolezni in lakote. Po letu 1956 so na otoku zapirali tudi ostale obsojence iz tedanje Jugoslavije.
Od vseh aretiranih je bilo 21.818 udeležencev NOB, 9234 profesorjev, učiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 5081 delavcev in kmetov, 4008 študentov in dijakov. Jetniki so bili podvrženi mučenju in prisilnemu delu v kamnolomu, ne glede na vremenske razmere. Poleti pri visokih temperaturah, pozimi pa v hladni burji. Zapornike so pazniki redno tepli in drugače trpinčili. Preiskovalce in iskalce političnih nasprotnikov je Komunistična partija Jugoslavije nagradila. Leta 1953 jih je bilo 36 razglašenih za narodne heroje, nekateri so postali veleposlaniki v Sovjetski zvezi, ZDA, na Kitajskem, v Združenih narodih, Kanadi in Indiji. Zaprli so ga sredi 80. let.
M. P., STA