V Luksemburgu se bodo danes na zasedanju ministrov za finance znova posvetili finančnim težavam Grčije. Ta si ob izpolnitvi svojih zavez lahko obeta nov sveženj denarne pomoči. Obenem si nekateri ministri prizadevajo za uvedbo davka na finančne transakcije.
Ministri za finance iz evroskupine bodo danes na zasedanju v Luksemburgu Grčiji ponovno namenili pozornost. Ta bi namreč lahko v primeru uresničitve dogovorjenih ukrepov prejela še en obrok finančne pomoči. Obenem se bodo srečali tudi ministri iz 10 držav, med njimi tudi ministrica Mateja Vraničar Erman, ki si prizadevajo za uzakonitev davka na finančne transakcije, navaja STA.
Podpora za trajno gospodarsko rast in nova delovna mesta
Grčija dobiva finančno podporo od držav članic evroobmočja, pa tudi od Mednarodnega denarnega sklada IMF vse od leta 2010, in sicer za lažje spopadanje s finančnimi izzivi. Namen pomoči je podpreti grško oblast pri njenih prizadevanjih za spopadanje z gospodarskimi neravnovesji in reševanje družbenih izzivov, predvsem pa za zagotovitev trajne gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest, še navaja ec.europa.
Znano je, da je Slovenija v preteklosti finančno že podprla Grčijo, vendar je bil ta denar pravzaprav namenjen reševanju nemških in francoskih bank. Za rešitev omenjenih bank je bilo skupno vloženih kar 110 milijard evrov, denar pa so med drugim morale prispevati države, kot so Slovenija, Slovaška in Portugalska. Ob tem se pojavlja prepričanje, da je bila Slovenija izkoriščena. Je potemtakem finančno podpiranje Grčije zgolj krinka za druge sumljive interese?
Katastrofalna politika vladajoče Sirize
Vendar pa se v obdobju od leta 2010 grška gospodarska situacija ni pretirano izboljšala, saj iz te države prihajajo vesti o protestih, povezanih z neučinkovito politiko zaposlovanja v tej državi. Obupani ljudje svoje nezadovoljstvo sporočajo s protesti, požigi in z metanjem kamenja v policiste. Trenutna grška vladajoča stranka, Siriza, naj bi namreč svojo nesposobnost pri vodenju države še “kompenzirala” z varčevalno politiko in višjimi davki, kar pri ljudeh vzbuja pravo ogorčenje. Obenem se Siriza spopada tudi z notranjim razkolom.
Znano je, da je slovenska Združena levica “klon” grške Sirize, saj je pobuda za njeno ustanovitev prišla prav iz Grčije. Njene predstavnike je namreč pred evropskimi volitvami leta 2014 zbral “mednarodni operativec grške Sirize” Janis Burnus. Pomenljiva se zdi tudi Ciprasova udeležba na ustanovnem kongresu koalicije ZL. Zanimivo je dejstvo, da so delni zametki te koalicije prišli iz Delavsko-punkerske univerze (DPU), ki je delovala na Metelkovi, kar kaže na dokaj “gverilski” značaj te slovenske stranke, med drugim zaradi zasedbe Filozofske fakultete s strani nekaterih članov omenjene univerze, poroča svet24. Pomenljivo se zdi dejstvo, da je omenjeno koalicijo na Slovenskem pomagala ustanoviti tuja politična sila, ki ni sposobna učinkovitega delovanja na domačih tleh.
D. M.