Grški krizi še ni videti konca

Foto: iStock

Na tokratnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu je potekala tudi medinstitucionalna razprava o Grčiji. Glavna tema razprave je bila pregled reform, h katerim se je Grčija zavezala v okviru tretjega programa za ekonomsko prilagoditev. V okviru programa bo Grčiji zagotovljena finančna pomoč do 86 milijard evrov iz Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). Ta je nadomestil EFSF, Evropski mehanizem za stabilnost, organ za zaščito finančne stabilnosti območja evra.

Med pogoji za prejemanje pomoči je izvedba več ukrepov in reform, ki naj bi Grčijo pripeljali iz krize. Končni cilj programa je ponovna trajnostna gospodarska rast v Grčiji. “Pred dvema letoma in pol so bile ekonomske težave v Grčiji osrednja tema skoraj vseh pogovorov v Evropskem parlamentu. Danes to že dolgo ni več osrednja tema, kajti Evropska unija se sooča z mnogimi, še težjimi problemi,” je ob tem poudarila evropska poslanka Romana Tomc.

Slovenija je sodelovala pri kreditiranju Grčije
Podatki finančnega ministrstva Slovenije iz leta 2015, torej do konca izvajanja prejšnjega svežnja pomoči, kažejo, da je Slovenija porok pri izdajah dolžniških papirjev EFSF, prek katerih so financirali pomoč Grčiji, Portugalski in Irski. Slovenija je poleg poroštva v okviru EFSF sodelovala tudi pri financiranju bilateralnih posojil Grčiji, danih s strani evroobmočja. Delež Slovenije v teh posojilih znaša malo manj kot 0,5 odstotka, torej dobrih 260 milijonov evrov. Do konca leta 2014 naj bi Slovenija iz naslova obresti za to posojilo prejela skupno nekaj več kot 17 milijonov evrov.

Preden je Slovenija prispevala svoj prvi obrok je takratni minister za finance France Križanič napovedal, da bo ta pomoč z vidika slovenskih davkoplačevalcev donosna. Evropska poslanka Romana Tomc zdaj pravi: “Besede nekdanjega finančnega ministra se, žal, ne bodo uresničile. Ampak, to je bilo jasno že takrat. Slovenija, ki je bila sama v velikih težavah, je pomagala Grčiji, zato so popolnoma upravičena naša pričakovanja, da je Grčija z obljubami o reformah mislila resno.”

Po navedbah evroskupine je bil v marcu ugotovljen napredek pri več odprtih vprašanjih. Evropska poslanka Romana Tomc je ob tem kritična: “Grki so res dosegli velik napredek pri izvajanju reform, ki so bile dogovorjene v lanskem letu. Še vedno pa se pojavljajo pomisleki glede reforme trga dela, glede pokojninske reforme in glede reforme javnega sektorja.”

Ob poročilih, ki jih poslušamo, se ni mogoče znebiti občutka, da napredek ni bil tako velik, kot se želi pokazati. To pod vprašaj postavlja tudi upravičenost do nadaljnjega prejemanja finančne pomoči.

A. R.