Nižanje davka na dodano vrednost za meso, jajca, sadje in zelenjavo, nižanje davkov za zdravila, izenačitev DDV za elektronske in navadne knjige, nižja davčna stopnja za dejavnosti, povezane z avtorskimi pravicami, in še mnogo več. Hrvati gredo skozi davčno reformo, kakršno je Šarčeva vlada na predlog SDS kratko malo zavrnila.
Južni sosedi so v novo leto zakorakali s tretjo fazo obsežne davčne reforme, ki je med drugim po izjavah ministra za finance Zdravka Marića s seboj prinesla tudi znižanje davka na dodano vrednost za živino, meso, jajca, sadje, zelenjavo, plenice ipd. Davek na dodatno vrednost so skorajda prepolovili, s prejšnjih 25 odstotkov je padel na 13.
Davčna reforma na Hrvaškem, ki se je začela izvajati leta 2016 in je z letom 2019 vstopila v tretji krog, je prinesla razbremenitev v vrednosti okoli 888 milijonov evrov. V letu 2020 naj bi v veljavo po poročanju hrvaškega spletnega portala N1 stopilo tudi splošno znižanje DDV s 25 odstotkov na 24 odstotkov.
Na Hrvaškem je od včeraj nižji DDV, stopnje podobne tistim, ki jih je v SLO predlagala SDS (Cerar-Šarec zavrnili), pa o tem nihče v Slo ne poroča.
— Vida Kocjan (@VidaKocjan) January 2, 2019
Hitro so se pokazali tudi pozitivni učinki, saj so trgovske verige že znižale cene naštetih izdelkov. Iz Konzuma in Spara so tudi sporočili, da z novim letom nastopi znižanje maloprodajnih cen za skoraj dva tisoč proizvodov, za katere velja znižana, 13-odstotna davčna stopnja.
Znižanje DDV
A tu se zgodba še ne konča. Hrvati so ravno tako izenačili davek na dodano vrednost za knjige, časopise in revije, ne glede na to, ali so v tiskani ali elektronski obliki. Do sedaj je bila tiskana izdaja obremenjena s 5-odstotnim DDV, medtem ko so elektronske oblike morale plačevati 25-odstotni DDV. Na pet odstotkov je padel tudi DDV za zdravila brez recepta, ki je zdaj enak DDV-ju za zdravila na recept. Vsi ti rezi naj bi povprečnemu Hrvatu na leto prihranili približno deset odstotkov njegovih prihodkov.
Medtem pa Slovenija stagnira … SDS je podobno davčno reformo predlagal tako Cerarjevi kot Šarčevi vladi. Ti dve se zanjo nista zmenili. Namesto tega imamo v Sloveniji nadkoalicijsko Levico, ki podjetnike preganja.
Znižanje prispevkov, zvišanje izdatkov za zdravstveno zavarovanje
Kmalu bi se lahko izkazalo, da bi ti podjetniki lahko Slovenijo zamenjali za Hrvaško. Med drugim so tam z novim letom začele veljati manjše obremenitve prispevkov na plače. Ti so padli s 17,2 na 16,5 odstotka. Kar pa je še bolj fascinantno, ob tem zmanjšanju jim je uspelo še povečati izdatke za zdravstveno blagajno. Ministru Mariću je to uspelo z ukinitvijo prispevka za zaposlitev, ki je znašal 1,7 odstotka, in prispevka za zavarovanje na delu (0,5 odstotka). V zameno se je zvišal prispevek za zdravstveno zavarovanje s 15 na 16,5 odstotka.
To za hrvaške delodajalce pomeni prihranek v vrednosti skoraj 128 milijonov evrov, medtem ko je hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje s tem po izračunih finančnega ministrstva dobil še skoraj 182 milijona evrov. Res, volk sit, koza cela in hrvaški davkoplačevalec srečen.
Ta res ni normalen: Šarec za Dnevnikov Objektiv: Denar za plače bo treba najti "na tak ali drugačen način"
— Vida Kocjan (@VidaKocjan) December 29, 2018
Ob tem se lahko samo sprašujemo, o čem razmišlja Šarčeva levičarska vlada, ki je doslej pokazala zgolj, da zna groziti in ustrahovati. Koalicijska pogodba, o kateri smo pisali poleti, je bila nočna mora. V Sloveniji se nahajamo na točki, kjer veliko raje vidimo, da vlada ne dela ničesar, kot da dela karkoli. Kajti, kadarkoli Šarec odpre usta, pridejo ven nove ideje o zamejevanju svobode govora. Kadarkoli v parlamentu vstane koordinator nadkoalicijske Levice Luka Mesec, še kak podjetnik razmisli o selitvi v tujino.
Preprosti ljudje te možnosti nimajo. Navadni Slovenci so obsojeni na izživljanje brezglave slovenske politike dvigovanja davkov, medtem ko se davkoplačevalski denar razmetava za vse nepotrebne stvari. Dobro znan je primer z maketo za drugi tir, ki je bila kaplja čez rob, zaradi katere je odstopil Cerar, čigar vlada je nato še nadaljnjega pol leta zgolj “opravljala tekoče posle” in podpisala marakeški sporazum o migrantih. Za slovensko vlado je dovolj denarja samo za migrante, za slovenske davkoplačevalce pa so samo višji davki.
Ivan Šokić