Iraški posiljevalec 10-letnega dečka iztržil podaljšano kazen

Fotografija je simbolična. Foto: epa.

Družba je razdeljena glede odnosa do migrantov. Koliko naj jih sprejmemo, kam naj jih namestimo, kakšna naj bo njihova integracija, s čim naj jih zaposlimo to so vprašanja, ki se porajajo v stiku z ekonomskimi migranti. Koliko denarja nameniti tujcem, koliko pa domačim ljudem? Ko pride do kršitev zakonov države gostiteljice, pa se pojavljajo tudi vprašanja, kako izvajati to gostoljubnost in sankcije.

Večina slovenskih medijev je dolgo tajila, kakšne težave povzročajo ekonomski migranti, ki so prišli na Švedsko, v Francijo, Nemčijo. Le redki so poročali o desetletnem Goranu iz Avstrije, ki ga je 20-letni iraški migrant Amir posilil v kabini na bazenu. Njegov izgovor za dejanje je bil, da se ni mogel seksualno zadržati. Posilil ga je v kabini za preoblačenje, ko je bilo njegovega nasilja konec, pa je deček varnostniku povedal, kaj se je zgodilo, in ta je poklical policijo. Iraškega posiljevalca so aretirali, ko je umirjeno nadaljeval s plavanjem, kot da se nič ne bi zgodilo.

Odvetniki iraškega posiljevalca so s pritožbo poskušali dokazati, da fantek ni čisto odločno nakazal, da mu ni do spolnega odnosa, da bi storilcu še znižali kazen.

Desetletni deček je poleg telesnih poškodb utrpel hude čustvene travme, ki še sedaj niso minile. Iz poškodb je bilo povsem jasno, da mu je bila storjena sila. Sodniki so zgroženi sklenili, da je tožba navadna manipulacija, saj desetletnikova privolitev sploh ne bi mogla šteti kot dovoljenje za posilstvo, kot navaja Daily Mail.

Prav je, da smo usmiljeni do ljudi, ki jih je zadela vojna, če so izgubili streho nad glavo ali so izgubili svojce. Kadar pomagamo, ne da bi pričakovali povrnitev, nam gre to na nebeški račun. Seveda pa to ne pomeni, da je naivno usmiljenje primerno, ko gre za načrtovano invazijo Evrope in ko je treba zaščititi ljudi in vrednote svoje dežele. Neposvečena milost napravi, da se nam zasmilijo tisti, ki špekulirajo in hlinijo obžalovanje, če so storili kaj hudega, v resnici pa ne potrebujejo našega usmiljenja, ampak enakost pred zakonom. Avstrijski sodniki so se torej odločili pravilno.

Aleksandra Belšak