ISIS razpisala nagrado za njeno glavo: To je nevarna danska lepotica, ki v Siriji pobija džihadiste Islamske države

Foto: facebook

Danska študentka se je odločila, da pusti študij in uresniči tisto, za kar je bila prepričana, da je poslana na ta svet. Izurila se je za ostrostrelko, in sicer z namenom, da bo kar se da efektivna v boju proti skrajni skupini Islamska država v Siriji. Pogumno lepotico so na Danskem sicer označili za teroristko, z likvidacijo pa ji grozi tudi Islamska država, ki je zanjo, živo ali mrtvo, razpisala nagrado v vrednosti 1 milijona dolarjev.

23-letna Joanna Palani, doma na Danskem, a s koreninami iz Kurdistana, je pustila študij politologije, filozofije in biologije ter se odločila, da je njeno poslanstvo drugje. V Siriji se je pridružila boju proti džihadistom in kar devet dni zaporedoma preživela na frontni črti s svojo ostrostrelno puško ruskega porekla Dragunov, kjer je svoj bes izživljala nad pripadniki Islamske države. A zdaj se je prisiljena skrivati, saj ji v njeni domovini grozi zapor. Danska namreč strogo prepoveduje kakršenkoli boj v terorističnih skupinah v Siriji. Poleg tega pa ji grozijo tudi pripadniki Islamske države, da jo bodo zajeli in jo uporabili za spolno sužnjo, saj se je proti njim borila kot članica sirske Ljudske zaščitne enote YPG.

Zatrjuje, da je tvegala svoje življenje, da bi bila Danska varna
V ekskluzivnem intervjuju za Daily Mail je Joanna razkrila, zakaj je tvegala svobodo za boj proti Islamski državi v Siriji in kako naporno je bilo biti ostrostrelka, ter povedala, s kakšnimi uničujočimi posledicami se mora zaradi svoje odločitve spopadati. “Bila sem pripravljena pustiti svoje življenje in svobodo, samo da bi se ustavilo napredovanje ISIS-a, tako da bi bil lahko vsakdo v Evropi varen. To je bila moja izbira. Ampak zdaj sem jaz videti kot teroristka v svoji državi.”

Foto: facebook

Foto: facebook

Joanna je tudi priznala, kako se je lansko poletje, čeprav je bil na Danskem sprejet strogi protiteroristični zakon, rekrutirala v Sirijo. “Žal mi je, da nisem spoštovala prepovedi potovanja, vendar sem čutila, da nimam izbire. Nisem pričakovala, da bom izgubila skoraj vse v borbi za svojo državo, ki mi zdaj poskuša odvzeti svobodo. Živim v eni od najboljših držav na svetu, vendar sem lačna in brez strehe nad glavo, v moji postelji je ponoči ledeno hladno, čeprav sem zaposlena za polni delovni čas. Nikomur ne zaupam. Ne želim si, da ISIS ogroža evropske države ali ljudi na enak način, kot to počnejo v Kurdistanu.”

Na Dansko se je vrnila kot migrantka iz Iraka
Študentki je bila izdana prepoved potovanja v Sirijo že septembra 2015. Vendar pa se je uprla oblastem in se vseeno pridružila svojim prijateljicam (s katerimi so se predhodno pripravljale na boj pred tem prvič je v Siriji namreč preživela kar 12 mesecev) v svoji enoti ter se bojevala proti ISIS-u na severu Sirije od junija do oktobra 2016. Pravi, da enostavno ni mogla zapustiti žensk, ki jih je usposabljala. Na vprašanje, zakaj se je vrnila kljub prepovedi v Manbij v Siriji, je dejala: “Usposabljala sem ženske borke, ki so bile poškodovane in ubite … Ženske, ki sem jih usposabljala eno leto pred tem. Toda nihče ni vedel, da so umrle za svobodo.” Zdaj Joanni, ki se je vrnila na Dansko s svojo družino kot migrantka iz Iraka, grozita do dve leti zapora zaradi kršitve prepovedi potovanja, ki je bil izdana z namenom, da se Danci ne bi pridružili terorističnim skupinam na Bližnjem vzhodu.

Foto: facebook

Foto: facebook

Odkar se je Joanna vrnila na Dansko, se redno sooča z grožnjami, da je Islamska država na njeno glavo razpisala 1 milijon dolarjev nagrade, če jo ubijejo ali zajamejo. Da bi bila kar se da varna, vsake tri dni zamenja lokacijo, kar pa pomeni veliko finančno krizo in odpoved ugodju, ki ga predstavlja dom. “Zmrzujem vsak večer. V posteljo grem lačna. Danska vlada me poskuša zvleči na sodišče, da bi javno povedali, da sem enaka kot ISIS, a nisem kriminalka. Tudi za deset let bi šla v zapor s ponosom, da vem, da so ljudje na varnem, a ne sprejmem niti dneva zapora, ker naj bi bila nevarna Danski. Ne razumem, zakaj me danska obveščevalna služba vidi kot grožnjo, ko pa sem se borila za Evropo in za ženske po vsem svetu.” Pogosto spi pri prijateljih na kavču, v trgovinah in v skladiščih, prha se v domovih prijateljev, po oblačila hodi v dobrodelne ustanove.

Foto: facebook

Foto: facebook

Nevarno lepotico je Danska obveščevalna služba PET aretirala 7. decembra lani in jo obtožila kršenja njihove zakonodaje v zvezi z bojem proti terorizmu. Ta je namenjena predvsem temu, da prepreči in ustavi državljane Danske, da bi sodelovali v uničujočem konfliktu v Siriji in v Iraku. V zaporu je bila vse do 23. decembra, ko jo je sodnik izpustil.

Bolj kot smrti se boji, da bi postala spolna sužnja
Toda v zaporu je spoznala, da ji ne grozi le danska vlada, ampak tudi pripadniki Islamske države. Utrujena od bežanja in skrivanja pravi: “ISIS me hoče ubiti ali pa ujeti, da me spreobrne v radikalni islam ali pa me spremeni v spolno sužnjo. Ampak jaz imam svojo neodvisnost in svobodo kot ženska, bolj se bojim, da bi me aretirali ali pa spremenili v spolno sužnjo za borce Islamske države. Da bi me ujeli in nato ubili, me ne skrbi toliko, kot me skrbi ljubezen do svobode. To je tisto, kar me žene naprej. Moj odgovor na to je, da se gibljem naprej in da nadaljujem svoje delo. Še naprej bom poskušala dokazati, da sem svobodna in neodvisna ženska. To je način, s katerim jih bom premagala.”

Rešene spolne sužnje se pogosto pridružijo borkam
Joanna zatrjuje, da groženj s smrtjo od ISIS-a ni prejela le v zaporu, temveč tudi na ulici. Daily Mailu je priznala, da je sedela v nekem zaprtem prostoru na skrivni lokaciji v središču Köbenhavna, ko je do nje prišel danski muslimanski spreobrnjenec in rekel: “Vem, da si se borila v Siriji.” Lani so jo sicer napadli tudi štirje islamistični moški. Vendar pa pravi, da jim ne bo nikoli dopustila, da bi jo premagali z njenim strahom. “Ko smo se pripravljali za osvoboditev spolne sužnje v eni od hiš pripadnika Islamske države, smo rekli: ‘En borec rešuje, a mnogo jih bo prišlo nazaj.’ Taka misel zato, ker so se nam rešene spolne sužnje pogosto pridružile. Nato smo jih usposobili, da so postale borke. Torej, če bi me ujeli, bi se še vedno borila, tako za vse tiste ženske kot tudi zase.”

Joanna se je v Siriji pridružila boju za strateško pomembno mesto Manbij, ki se nahaja severovzhodno od Alepa. Delovala je kot borka za YPG, v brigadi, ki se je borila, da bi prekinila ozemlje ISIS-a na severu Sirije. “Želela sem se vrniti k svojim dekletom v Sirijo, da bi se prebile naprej in da bi se pridružila specialnim enotam na terenu. Želela sem si biti tam. Zame ni enostavno biti na Danskem, medtem ko so moje prijateljice v Rojavi. Dekleta, ki sem jih urila, so mlajša od mene in so bila v Manbiju, jaz pa ne. Bilo me je sram in počutila sem se krivo, ker nisem bila tam. Poskušali so me prepričati, da v Manbiju ni žensk, vendar sem vedela, da so tam in da se borijo naprej.”

Foto: facebook

Foto: facebook

6. junija lani, kljub prepovedi potovanja v Sirijo, je mirno odletela nazaj na sever Iraka. Potem jo je čakala še sedem ur dolga pot, da je prečkala mejo in končala na severu Sirije, kjer se je pridružila mladim ženskam, usposobljenim za boj. “Nekaj se je zgodilo v meni, da sem šla nazaj v Sirijo. V tistem času je bilo zame mnogo lažje, da sem bila tam.”

Njena vzornica je Ljudmila Pavličenko, ki je pobila 309 nacistov
Sicer pa Joanna ni želela razkriti, koliko džihadistov je ubila, medtem ko je bila v Siriji, češ da ni nikomur v čast, če vzame življenje nekoga drugega. Vendar pa priznava, da je že kot najstnica idealizirala žensko, ki je bila ostrostrelka med drugo svetovno vojno v Rdeči armadi, znana kot Gospa smrt oziroma s pravim imenom Ljudmila Pavličenko. Leta 1941 je bila poslana na bojno črto in pri svojih 25 letih pobila kar 309 nacistov. Revija Time jo uvršča na prvo mesto ostrostrelk po uspešnosti. Pozneje se je srečala z ameriško prvo damo Eleanor Roosevelt, ki jo je povabila, naj ostane v Beli hiši kot njena osebna gostja.

Ostrostrelka po duši
“Jaz sem ostrostrelka,” je novinarju Daily Maila ponosno povedala Joanna in ob tem so se ji zasvetile oči. “Všeč mi je, kako moram uporabljati svoje možgane in svoje telo, da se osredotočim na misijo. Ljubila sem usposabljanja. Bila sem kot Ljudmila Pavličenko iz ruske Rdeče armade. Pri tem delu moraš biti zelo potrpežljiv. Biti moraš zelo miren. In moraš biti osredotočen. Koncentracije ne smeš izgubiti niti za trenutek.”

Sicer pa enota, v kateri je bila Joanna, v svojem propagandnem sporočilu razkriva, da so ubili 100 fanatikov Islamske države.

Razkrila pa je tudi, kako je na prvi bojni črti v Manbiju potekal njen dan: “Vse dneve sem preživela v enakem položaju, predvsem sem branila civiliste, da ne bi prišli na konfliktno območje, in ponoči streljala na borce Islamske države.” Dodala je, da je bila kot ostrostrelka tudi po devet dni zaporedoma na prvi bojni črti. “Vstala sem med 4. in 5. uro zjutraj, vzela svoji ostrostrelni puški Dragunov ali Kalašnikov in dve ročni bombi. Našla sem prostor, kjer mi je bilo prijetno, in položila prst na sprožilec. Na glavi sem imela ruto, da je skrila moje svetle lase, in čez telo odejo. S sabo sem imela tudi higiensko vrečko, saj nikoli ne veš, kako dolgo boš moral čakati. V dnevni svetlobi smo se branili, ponoči lovili sovražnike in streljali nanje. Ponoči smo se sovražniku lahko bolj približali.”

Joanna je smrti pobegnila samo za nekaj centimetrov. V zasedi jo je opazil borec Islamske države, nameril in ustrelil … Padla je skoraj deset metrov globoko in si poškodovala glavo, a je bila že čez štiri dni spet z orožjem v stalni poziciji.

Seveda pa tako življenje terja tudi svoj davek. Pri Joanni to pomeni, da se je odtujila od svoje družine. “Nočem sočustvovanja. Žal mi je za kršenje zakona, vendar v tistem času v svojih mislih nisem imela izbire. Tisti, za katere sem tvegala svoje življenje, mi zdaj hočejo vzeti svobodo. Nisem pričakovala, da bom izgubila skoraj vse v boju za našo svobodo in našo varnost.”

Marjanca Scheicher