Islamska država končno izgublja svojo moč in oblast – se je financiranje iz tujine ustavilo?

Foto: EPA

Zdi se, da se je število aktivistov iz tako imenovane Islamske države po vsej Siriji in Iraku nekoliko upočasnilo – in to z nekaterimi ključnimi izgubami teritorija v obeh državah. Najnovejše poročilo IHS Conflict Monitorja pravi, da je džihadistična skupina izgubila približno četrtino ozemlja.

Islamska država si je svetovno pozornost prislužila pred dvema letoma, ko je preplavila severno iraško mesto Mosul, nato pa se s svojo vojsko podala na jug proti prestolnici Bagdad in grozila, da bo odpravila številne etnične in verske manjšine v državi. Na vrhuncu je približno 10 milijonov ljudi živelo na ozemlju, ki ga je nadzorovala Islamska država. Sedaj pa poročilo IHS Conflict Monitorja kaže, da je ta številka le še okrog 6 milijonov.

Kako se je IS razširila po Iraku in Siriji?
V džihadu izkoriščajo kaos in razdelitev znotraj Sirije in Iraka, Islamska država pa je zrasla iz tega, kar je bila Al Kaida v Iraku, ki je bila ustanovljena s sunitskimi skrajneži po ameriški invaziji leta 2003 in je postala pomembna sila državnim upornikom.

BBC poroča, da se je v letu 2011 skupina pridružila uporu proti predsedniku Basharju al-Assadu v Siriji, kjer je našla varno zatočišče in enostaven dostop do orožja. Hkrati pa je izkoristila umik ameriških vojakov iz Iraka kakor tudi silno sunitsko jezo nad sektaško politiko v državi pod vodstvom Shie. Leta 2013 pa je skupina začela širiti nadzor nad ozemlje v Siriji in se preimenovala v Islamsko državo v Iraku.

Že naslednje leto je IS preplavila severni in zahodni Irak, na osvojenem ozemlju pa razglasila kalifat in Islamsko državo. Svojo pozornost in predvsem apetite so usmerili še dlje, predvsem pa so se omejili na kurdske manjšine  v Iraku. Ubili, v najboljšem primeru pa zasužnjili, so na tisoče članov verske skupine jazidov, kar je spodbudilo mednarodno koalicijo pod vodstvom ZDA, da so avgusta 2014 odobrili začetek zračnih napadov na položaje v Iraku.

Število žrtev ostaja uganka 
Natančno število žrtev Islamske države ni na voljo. Združeni narodi poročajo, da je bilo več kot 23.600 civilistov ubitih v terorističnih napadih in v oboroženih spopadih v Iraku od januarja 2014. Vsekakor pa niti ZN nimajo točnih številk smrtnih žrtev v Siriji, predvsem zaradi nedostopnosti terena in nasprotujočih si poročil vseh udeleženih v tamkajšnji vojni. Sirski observatorij za človekove pravice pa je v začetku septembra razkril njihove podatke, da je bilo od marca 2011 ubitih več kot 300 tisoč ljudi, med njimi 86 tisoč civilistov. Opozarjajo pa, da bi bilo število smrtnih žrtev lahko višje še za 70 tisoč, saj mnoge oborožene skupine niso prijavile smrtnih primerov.

Kdo se bori proti Islamski državi?
Mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA je od avgusta 2014 izvedla več kot 9.600 zračnih napadov na cilje v Iraku. Velika Britanija pa je začela svoje prve zračne napade na skupino džihadistov v Iraku le mesec zatem. Poleg omenjenih držav v boju proti terorizmu v Iraku sodelujejo še Avstralija, Belgija, Danska, Francija, Jordanija in Nizozemska, poroča BBC.

V Siriji pa so se zračni napadi s strani ZDA začeli septembra 2014. Od takrat je bilo več kot 5 tisoč napadov, ki so jih izvedle koalicijske sile, med katere spadajo Avstralija, Bahrajn, Francija, Jordanija, Nizozemska, Savdska Arabija, Turčija, Združeni arabski emirati in Velika Britanija.

Rusija sicer ni del koalicije, vendar pa so začeli svoje napade v Siriji proti teroristom leto zatem, natančneje septembra 2015. In ravno o ruskih zračnih napadih je bolj malo podatkov iz uradnih virov. Vendar pa je Inštitut za preučevanje vojne sporočil, da dokazi kažejo, da so Rusi svoja letala usmerili globoko v opozicijsko ozemlje in tako pomagali sirskim vladnim silam omejiti upornike v mestu Aleppo.

Apetiti Islamske države – za njih ni meja
Ob razglasitvi kalifata konec junija 2014 je Islamska država pokazala, da se nameravajo širiti tudi izven Sirije in Iraka. Vodja Islamske države Abu Bakr al-Baghdadi je hitro prejemal prisego za zvestobo s strani džihadističnih skrajnežev v Libiji in v enem letu so imeli svoje podružnice že v petih državah. Opora pa je segla še mnogo dlje …

Borci Islamske države so bili prepričani, da bodo kaj kmalu prisotni že v 18 državah po vsem svetu, vključno z Afganistanom in Pakistanom. Svoje štabe, ki jih je vodja Abu Bakr al-Baghdadi označil kot “nadobudne podružnice”, pa je imela Islamska država še v Maliju, Egiptu, Somaliji, Bangladešu, Indoneziji in na Filipinih. Vodja je prav tako trdil, da so številne napade v Turčiji, Indoneziji, Franciji, Belgiji, ZDA in Bangladešu zakrivili pripadniki Islamske države.

Nekaj pa je jasno: razglasitev kalifata je sprožila porast števila tujih borcev, ki so pripotovali v Sirijo in Irak z namenom, da se pridružijo IS. Poročilo Soufan Group iz leta 2015 ocenjuje, da se je IS pridružilo 27 tisoč tujih džihadistov iz kar 86 držav, več kot polovica pa jih je prišla iz Bližnjega vzhoda in severne Afrike.

Več kot dve leti po tem, ko je IS zavzela Mosul, so se iraška vlada in kurdske sile Peshmerga odločile, da zavzamejo mesto, seveda s podporo ZDA in pod vodstvom vojaških svetovalcev mednarodne koalicije. Mosul je zadnje večje oporišče Islamske države v Iraku, njegova osvoboditev pa zna pomeniti konec teritorialnih ambicij Islamske države. Zato je zelo verjetno, da bo boj dolg. BBC poroča, da so si ekstremisti ustvarili sistem podzemnih bunkerjev po celem mestu in da imajo nakopičene toliko hrane, da lahko boj traja celo več let.

Pojavil se je črni trg hrane
Drugod po Iraku in Siriji pa je Islamska država mesta spremenila v ruševine. Tudi druga področja so odrezana s strani islamskih skrajnežev, tako da je prebivalstvo odvisno izključno od pomoči dobrodelnih organizacij, seveda pa se je zaradi pomanjkanja hrane pojavil tudi črni trg zalog osnovnih dobrin.

Majhna zmaga, velika pričakovanja
Ena izmed prvih večjih zmag v boju proti Islamski državi je ponovno okupiranje severnega sirskega mesta Kobane, ki so ga osvojili kurdski borci v začetku leta 2015. Bitka pa je za seboj pustila mesto v ruševinah in več kot 1600 mrtvih. Toda od takrat so sile pod kurdskim vodstvom usmerjene proti upornikom Islamske države, ki se nahajajo na več tisoč kvadratnih kilometrih Sirije.

Palmyra v Siriji je bilo eno od številnih antičnih mest, ki so ga pripadniki Islamske države oplenili in porušili. Njeno ponovno zajetje sirskih vladnih sil, ki so jim pomagali Rusi z zračnimi napadi, je predsednik Asad označil kot pomemben dosežek v vojni proti terorizmu.

Kdo financira Islamsko državo?
Zagotovo je nafta tista, ki je bila nekoč največji vir prihodkov za Islamsko državo. Skupina je namreč prevzela nadzor nad več naftnimi polji v Siriji in Iraku, nafto pa prodajala na črnem trgu. Vendar pa je proizvodnja padla, saj sta začela mednarodna koalicija in Rusija svoje zračne napade usmerjati na infrastrukturo olj. Po podatkih Centra za analizo terorizma pa manjka Islamski državi tudi tehnologija za vzdrževanje staranja opreme, zajetja pa postajajo vse bolj osiromašena, zaradi česar je črpanje nafte težje, kot bi bilo sicer.

Center za analizo terorizma je tako ugotovil, da je primarni vir financiranja Islamske države izsiljevanje. Denar iz davkov, taks in glob predstavlja 33 odstotkov prihodkov skupine, kar je v primerjavi z lani kar 12 odstotkov več.

Seveda pa Islamska država računa tudi pristojbine za storitve in dobrine, kot sta voda in elektrika, pobirajo pa tudi prispevke za proizvode, kot sta pšenica in bombaž. Veliko pa zaslužijo tudi z zaplembami premoženja, ki ga seveda nato prodajo naprej. Vendar pa to pomeni, da se njihov dobiček zmanjšuje, kolikor se zmanjšuje tudi njihovo ozemlje. Poročilo v Huffington Postu julija 2016 pravi, da je zelo verjetno, da Islamska država ne ustvari več dovolj prihodkov za financiranje svoje dejavnosti.

M. S.