Italija želi migrante izseliti po EU, številni napovedujejo katastrofo

Foto: epa

Zakonodaja EU prosilcem za azil prepoveduje potovanje po schengenskem območju brez potnega lista, tiste, ki za azil niso prosili, pa obravnavajo povsem drugače. Italija želi vsem migrantom omogočiti selitev v druge države EU, a se zaradi možnega nestrinjanja Sveta EU bojijo, da to ne bo mogoče.

V soboto, 15. julija, je britanski dnevni državni časnik Times objavil, da italijanski visoki vladni uradniki želijo migrantom omogočiti pravico do selitve v druge države EU, kar številni imenujejo kot ”jedrsko možnost”, zato resno svarijo pred tem predlogom.

Predlog temelji na nejasni direktivi EU, ki jo je mogoče aktivirati samo s sklepom s kvalificirano večino v Svetu EU, ki, kot vemo, zastopa države članice in temelji na predlogu Evropske komisije. Ravno zaradi tega je obveljal dvom, da bi se ”jedrska možnost” sploh lahko izvršila. Direktivo o začasni zaščiti EU so ustanovili po krizi na Kosovu leta 1999 z namenom, da bi zagotavljala zaščito ljudem, ki so pobegnili iz konfliktnih območij. Uradnik EU opozarja, da se direktiva (znana tudi kot 2011/55) lahko uporablja tudi, ko ”ena narodnost v velikem številu išče azil”. Tudi za vsa druga prizadevanja prosilcev za azil gre pričakovati, da bodo obravnavana z odporom.

Foto: iStock

Zakonodaja EU prosilcem za azil prepoveduje dovoljenje za bivanje, kar bi jim v nasprotnem primeru omogočilo potovanje po schengenskem območju brez potnega lista. Zaradi prepovedi morajo ostati v državi in si urediti prošnjo za azil ter čakati na dolgotrajne postopke ali pa se vrniti v svojo prvotno državo. Dublinska uredba navaja pravila takšnih vračanj ljudi v njihove prvotne države, a se ta ne izvajajo pravilno, zato ne preseneča, da prihaja do frustracij med državami EU. Ker se različne vlade med seboj ne morejo sporazumeti, še posebej o načelih solidarnosti in delitvi odgovornosti, so prizadevanja za učinkovito delovanje po Dublinski reformi deležna številnih odporov. Ljudje se zato nagibajo k selitvam v tiste države EU, ki ponujajo boljšo zaščito in sprejem. Njun razvoj je v različnih državah na različni stopnji, strokovnjaki pa ju opisujejo kot ”gonilnike nadaljnjega gibanja”.

Migranti, ki za azil niso prosili
Priseljenci, ki prošnje za azil niso oddali, se uvrščajo v povsem drugačno kategorijo in so obravnavani popolnoma drugače. V primeru želje po dolgoročnem bivanju jim države EU lahko izdajo vizume ter dovoljenja za bivanje tudi, če ti niso državljani EU. Ta pravila pa ne ureja evropska zakonodaja. EU zagotavlja zgolj smernice za delovanje, v primeru, da bi prišlo do nenadnega velikega priliva priseljencev. Te določajo, da mora država EU migrantom (v primeru, da ne izpolnjujejo pogojev za potovanje znotraj schengenskega območja) izdati dovoljenje za bivanje ali vsaj začasno dovoljenje za bivanje, kar pa ni enakovredno vizumu za kratkoročno bivanje.

 A. L.