Resničnim in grozljivim zgodbam komunističnih zločinov ni videti konca. Naslednja se je dogajala na otoku Žirje v šibeniškem arhipelagu, na katerega v poletnih mesecih pride marsikateri turist. Ni pa vedno bilo tako. Tu so se v času druge svetovne vojne ljudje borili za svoja življenja. Na tem otoku se vzpenja hrib Gradina, na katerem je jama z istim imenom. Partizani so jo imeli za metanje svojih žrtev vanjo, da bi svoje zločine čim bolje skrili pred javnostjo. Ker je otok Žirje daleč od Šibenika, so se tu zločini lahko zlahka prikrili. Prve žrtve so partizani metali v globoko jamo leta 1943. Kmalu po 9. septembru 1943 so v Šibenik vstopili partizani, med prvimi njihovimi žrtvami pa je bilo okoli petdeset mlajših deklet, ki so jih odpeljali na otok, jih ustrelili in vrgli v jamo.
V drugi polovici aprila in v začetku maja leta 1945 je Titova vojska zasedla Istro in Trst. Vsaj del italijanskih in hrvaških ujetnikov iz Istre in Trsta so peljali na ta otok. Pridružili so se jim ujetniki iz Pulja, Reke in Zadra. Oseba, ki jih je peljala na otok šibeniškega arhipelaga, je očitno jamo na Gradini poznala, brez dvoma pa je bila na visokem vojaškem položaju. Zelo verjetno je, da je ta oseba tudi sodelovala pri prvem ubijanju v jami jeseni leta 1943. Po letu in pol pa se je jama ponovno začela polniti z žrtvami, pišejo v Komunističnih zločinih.
Ujetnikom so rekli, da jih pošiljajo v zbirne tabore za vojne zapornike, ko so jih s kopnega peljali na otok. Preden so jih vrgli v jamo, so jih ustrelili, nekatere pa so žive porivali vanjo. Tako sta se dva ujetnika uspela rešiti iz jame, čeprav je zelo globoka. Uspelo jima je zato, ker je bil sloj trupel visok od 7 do 8 metrov. Zaenkrat ocenjujejo, da je v jami okoli tisoč okostij izvensodno likvidiranih ljudi.
Zločinci, ki nikdar niso odgovarjali za svoje nepredstavljive umore
Za razliko od drugih grobišč in jam sta za zdaj znana dva, ki sta sodelovala v teh zločinih. To sta Ive Alić, rojen na otoku Žirje, in Vjeko Duković iz otoka Zlarin. Alić se je opogumil in javno, pred prebivalci, ustrelil svojo žrtev, ki je uspela priti iz jame. Ta vaški poveljnik nikoli ni odgovarjal za svoj zločin. Okoli jame je ostala prelita kri mnogih žrtev. Ovce iz bližine so jo lizale, ker jih je privlačila njena sol. Človeška kri je postala hrana za živali. Jama Gradina je ena izmed največjih jam v južni Hrvaški, ki so pogoltnile mnogo žrtev. Severna Hrvaška ima svojo Jazovko, Hercegovina pa Brišino. Ne pozabimo tudi na Slovenijo, kjer je v kraških breznih, jamah in tankovskih jarkih kar 600 evidentiranih množičnih morišč.
A. G.