Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je dejal, da mora vladajoči Afriški nacionalni kongres izpeljati parlamentarni postopek, da bodo lahko vključili v ustavo amandma, ki bi omogočal odvzem zemljišč brez nadomestila. Ramaphosa se je februarja ob izvolitvi namreč zaobljubil, da bo zemljišča, ki jih imajo v lasti beli kmetje že od leta 1600, vrnil nazaj črnim prebivalcem.
“Afriški nacionalni kongres bo šel skozi proces spremembe ustave, ki jasno določa pogoje, pod katerimi se lahko izvede razlastitev zemljišča brez nadomestila,” je za medije dejal predsednik in dodal, da je “jasno, da naši ljudje želijo ustavo bolj natančno”, kar si pa južnoafriška bela manjšina razlaga kot nasilen izgon, ki lahko povzroči nasilje nad kmeti.
Vlada vedno večji strah, saj razlastitev lahko tudi pomeni krizo proizvodnje hrane, ravno takšno, kot je zajela Zimbabve med letoma 1999 in 2000, ko so sprožili podobno politiko nad belimi kmeti. A predsednik to zanika in pravi, da ni razloga za paniko, saj nič ne sme preprečiti nadaljevanja kmetijskih dejavnosti, kot doslej. A mnogi beli kmetje ne verjamejo tem obljubam in iščejo izhode in azilne domove čez mejo, saj do njih vladata nasilje in sovraštvo.
Beli kmetje iščejo možnosti za odhod iz Južne Afrike
Prejšnji mesec je avstralski minister za notranje zadeve Peter Dutton s pozivom k oddaji nujnih vizumov za bele kmetovalce v Južni Afriki, ki se soočajo s preganjanjem, sprožil diplomatski škandal, pri čemer je vodja južnoafriške opozicije označil Avstralijo za “rasistično državo”. Beli kmetje so se zatekli tudi k Rusom in se poskušajo preseliti, saj se v Južni Afriki ne počutijo več kot doma, poroča RT. 30 belih kmetov se je že preselilo v Rusijo, kjer pa prosijo lokalne oblasti, če jih lahko sprejmejo še dodatnih 15 tisoč.
A. L.