Slovaki so gejevskemu lobiju dali vetra. Ne pa tudi otrok.

Datum:

Slovaška je 4. junija 2014 spremenila ustavo in vanjo zapisala dva preprosta in nadvse pomembna stavka: “Zakon je zveza med možem in ženo. Slovaška v celoti ščiti zakon in spodbuja njegovo dobro.” Za to spremembo sta glasovala 102 slovaška poslanca od 128, ki so bili prisotni na glasovanju. Mnogi državljani in politični komentatorji so ta korak pohvalili kot izjemno pomemben dosežek ter trdili, da se bosta njegova vrednost in pomen pokazala šele v prihodnosti.

Ján Figeľ je podpredsednik slovaškega parlamenta in predsednik najmočnejše opozicijske stranke na Slovaškem Krščansko-demokratičnega gibanja (KDH). Slovenci ga poznamo tudi kot prvega slovaškega komisarja v EU, in sicer v letih 2004–2009. Kot komisar je bil odgovoren za kulturo, izobraževanje in poklicno usposabljanje. V času slovenskega predsedovanja EU leta 2008 je Ján Figeľ večkrat obiskal Slovenijo. Nastopil je na konferencah v Ljubljani in Mariboru ter drugih mestih po Sloveniji. V intervjuju nam je razložil, kako je Slovaški uspelo zaščititi zakon moža in žene.

Zakaj ste januarja 2014 predlagali novelo ustave, ki je okrepila ustavno zaščito zakona?
Leta 2013 smo opazili porast negativnih trendov v evropskem prostoru, ki so poslabšali položaj zakona kot enkratnega odnosa med možem in ženo. Nekatere od teh negativnih trendov je začela podpirati tudi slovaška socialistična vlada. Zato smo se odločili za ustavno zaščito zakona. Ustava je najvišji organ države. Institucijo zakona moža in žene z otroki vidimo kot eno bistvenih, temeljnih celic družbe. Več ko ima družba stabilnih družin, boljša bo prihodnost države. Narod, ki ima veliko stabilnih družin, ima dobro perspektivo in si lahko obeta lepo prihodnost.

Ján Figeľ z ženo (foto: osebni arhiv)
Podpredsednik slovaškega parlamenta Ján Figeľ z ženo (foto: osebni arhiv).

Kakšno je bilo besedilo ustave, ki ste predlagali in ga je sprejel parlament?
Besedilo smo intenzivno pisali in oblikovali več kot pol leta. Sestavili smo skupino odličnih pravnikov in po intenzivnem delu in premišljevanju ter izbiranju med več alternativami na koncu predlagali besedilo, ki je bilo sprejeto 4. junija 2014: “Zakon je edinstvena zveza med možem in ženo. Slovaška v celoti ščiti zakon in spodbuja njegovo dobro.”

Kakšne so bile reakcije drugih politikov oz. političnih strank? Za spremembo ustave ste potrebovali 90 poslancev slovaškega parlamenta, vaša stranka KDH pa jih je imela samo 13?
Reakcije politikov so bili različne. Na začetku smo dobili podporo 40 poslancev iz opozicije. Predlog je podprlo tudi vseh 13 poslancev KDH. Paradoksno so med poslanci manjkali nekateri od znanih predstojnikov opozicije, ki so v slovaškem parlamentu sicer na vsa usta podpirali družino.

Točka preloma pa je bil februar 2014, ko nas je s pogajanji izzvala vladajoča socialistična stranka SMER – SD. SMER – SD je bila pripravljena podpreti novelo ustave, ki je povečala zaščito zakona. Kot pogoj, da bodo podprli zaščito zakona v ustavi, pa so predlagali, da naši poslanci KDH podprejo drugo novelo ustave, ki pa naj bi bistveno reformirala slovaški pravosodni sistem. V tem predlogu nismo videli nobenega problema. Prav nasprotno, saj smo si tudi sami že štiri leta prizadevali za reformo na tem področju. Oseba, ki je bila znana še iz časa komunizma na Slovaškem in je bila povezana s “starimi praksami” v sodstvu, je bila po sprejetju novele odstranjena z vrha našega pravosodnega sistema.

Sodelovanje med slovaško vlado in opozicijo na temo ustavnih sprememb glede pravosodnega sistema je bilo deležno tudi kritik, vendar so realistični politični komentatorji in državljani ta državotvorni korak podpirali. Predlog je bil deležen široke podpore. Podprla sta ga 102 poslanca iz 4 od 5 strank v parlamentu ter 1 neodvisni poslanec.

Ján Figeľ in Janez Janša (foto: arhiv KDH)
Predsednik najmočnejše opozicijske stranke na Slovaškem KDH Ján Figeľ in predsednik najmočnejše opozicijske stranke v Sloveniji SDS Janez Janša (foto: arhiv KDH).

Kakšne so bile reakcije medijev in civilne družbe?
Na začetku so nekateri mediji mislili, da je naša iniciativa samo politična igra, ki naj bi nam pomagala dvigniti popularnost med državljani. Prepričani so bili, da nam ne bo uspelo, saj 40 poslancev iz opozicije ne bi bilo dovolj za sprejetje novele ustave. Brez podpore socialnih demokratov, vladajoče stranke SMER – SD, ne bi bilo mogoče sprejeti novelo ustave.

Situacija pa se je februarja 2014 – kot sem že opisal – spremenila. Na novelo ustave so se pozitivno odzvali socialni demokrati (SMER – SD). Nekateri večji mediji so začeli govoriti, da se pripravljamo na skupno vladanje s socialnimi demokrati. Kar pa ni bilo res. Čas je to potrdil.

Pritisk nekaterih opozicijskih politikov in medijev je bil zelo močen. Ampak mi smo se odločili, da gre za pomembne vrednote – tako za družino kot tudi za bolj pravično sodstvo na Slovaškem. Vedeli smo, da moramo zdržati ta močni pritisk medijev. Pod pritiskom nismo bili samo mi (KDH), ampak tudi socialni demokrati (SMER – SD), ampak nam je uspelo zdržati. 4. junija 2014 je bilo zaključno glasovanje. Obe noveli ustave sta bili sprejeti. 102 slovaških poslancev je glasovalo „da“.

Poudaril bi, da je bila v tem procesu zelo pomembna komunikacija. Jaz, ki sem bil prvi predlagatelj novele, sem poudarjal, da se zaščita in podpora družine ne tičeta samo krščanskih demokratov, ampak vseh poslancev, ki se zavzemajo za prihodnost družin in pozitivno perspektivo naše Slovaške.

Ján Figeľ bo obiskal Slovenijo v sredo, 16.12. 2015.

Podpredsednik slovaškega parlamenta in predsednik najmočnejše opozicijske stranke na Slovaškem (KDH) se bo srečal s predstavniki SDS in NSi, ob 15. uri bo imel tiskovno konferenco za medije v dvorani Svetovnega slovenskega Kongresa na Cankarjevi 1 v Ljubljani. Ob 16. uri pa bo v isti dvorani potekala okrogla mizo na temo: Kako je Slovaški uspelo ohraniti zakonsko zvezo in kako pomaga družini? Organizatorja srečanja sta Inštitut dr. J. Pučnika in Inštitut J. E. Kreka.

Predsednik KDH na Slovaškem Ján Figeľ (foto: osebni arhiv)
Predsednik KDH na Slovaškem Ján Figeľ (foto: osebni arhiv).

Jutri boste na obisku v Sloveniji. Zakaj ste se odločili za ta obisk?
Slovenci in Slovaki imamo veliko skupnega. Vi, Slovenci, ste nam, Slovakom, večkrat pomagali. V letih 1995–1998 je bila Slovaška v mednarodni izolaciji. Po volitvah v letu 1998 pa ste nam zelo pomagali pri tem, da smo vstopili v NATO in EU. V letih 2006–2007 ste nam pomagali pri pogajanjih o vstopu Slovaške v evroobmočje in schengen.

To nedeljo imate referendum. Rezultat tega referenduma bo pomemben ne samo za Slovenijo, ampak tudi za Evropo. Prihajam, da bi vam  izrazil zahvalo in solidarnost našega naroda. Pomembno je, da se Slovenci in Slovaki podpremo, ko gre za skupne vrednote.

Si upate napovedati rezultat referenduma?
Pričakujem ,da bo referendum uspel! Da boste kot narod zmagali in podprli vrednote družine, ki so pomembne tako v Slovenji kot tudi v Evropi. Referendum je stvar neposredne demokracije. Prihodnost imate v svojih rokah. Vsak glas šteje. Glas prebivalca iz Ljubljane, Maribora, Celja in drugih državljanov iz vseh mest in vasi po Sloveniji.  Močno zaupam, da boste ohranili zakonsko zvezo moža in žene. Držim pesti za vas.

Vesna Vilčnik

Sorodno

Zadnji prispevki

Je Levica povezana s korupcijo v Luki Koper?

Prejeli smo pismo anonimnega bralca, ki je med drugim...

So bili Svobodnjaki in Levica pod vplivom THC, da so tako grobo poteptali demokratičen proces?

Gibanje Svoboda in njeni koalicijski partnerji so se odločili...

Afganistanskega migranta ne bodo izselili, ker se rad javno samozadovoljuje

Afganistanski migrant bo ostal v Veliki Britaniji, kljub temu,...

Putinovi propagandisti so med nami

Ko so pred kratkim izgnali uslužbenca ruskega veleposlaništva v...