Kako preseči izrojeno idejo multikulturalizma?

Datum:

Ideja multikulturalizma je v osnovi plemenita, humana in dobra. Toda danes se je ta ideja v nekem svojem delu izrodila in postala zlo. V prispevku opisujemo razloge, zakaj se je to zgodilo, in izpostavljamo alternative, ki so prav tako plemenite, humane, dobre in učinkovite.

Multikulturalizem ima različne definicije, vendar je v vsakdanji rabi multikulturalizem sopomenka etničnega pluralizma, ki pomeni, da lahko znotraj iste skupnosti živijo različne etnične skupine, ki sobivajo in vstopajo v dialog, ne da bi jim bilo zaradi tega treba žrtvovati svoje posebne identitete oz. kulturne posebnosti, med katere seveda sodi tudi religiozna pripadnost.

Ideja multikulturalizma je kajpak zelo stara. Švica, kjer v miru in sožitju živijo štiri različne narodne skupnosti, je denimo tipičen primer multikulturne skupnosti. Ko so na Zahodu politični odločevalci po drugi svetovni vojni spoznali, da je treba zaradi moči in učinkovitosti modernega vojaškega uničevalnega stroja preseči konflikte in se potruditi bivati v sožitju, je posledično ideja multikulturalizma postajala vse glasnejša.

V devetdesetih letih izrazito navdušenje nad multikulturalizmom
V devetdesetih letih 20. stoletja je kazalo, da bi lahko multikulturalizem zaživel tudi v svetovnem smislu. V mednarodnem prostoru so bile vzpostavljene razmere za gospodarsko globalizacijo. Govorilo se je tudi o regionalizmu, saj se je krepilo regionalno povezovanje, katerega šolski primer je bila Evropska unija in njena rast.

Znani ameriški politolog Samuel P. Huntington je bil vizionar, ki je že v devetdesetih letih 20. stoletja pravilno predvidel nevarnost svetovnih kulturnih razlik za svetovni mir in blaginjo. (Foto: epa)

Pojavljali so se znanstveni članki, ki so tovrstne ideje podpirali. Znamenita je teza futurista Francisa Fukuyame iz leta 1992, ki je razglasil konec zgodovine, saj naj bi bil sistem zahodne liberalne demokracije brez konkurence. Ne samo on, marveč tudi številni drugi avtorji so verjeli, da bodo sčasoma vse nacije sveta ta model sprejele. Toda niso bili vsi tako optimistični. Samuel Huntington je leta 1993 objavil znameniti članek Spopad civilizacij, v katerem je postavil tezo, da bodo predvsem kulturne (in religiozne) identitete glavni vir konflikta v obdobju po razpadu Sovjetske zveze in po koncu hladne vojne. Na Huntingtona se je takoj usul plaz kritik številnih levo usmerjenih avtorjev, ki so ga prevpili. Trdili so, da ves svet sprejema zahodni način življenja, in od tedaj je ideja univerzalnega multikulturalizma še bolj zaživela v vsej svoji silovitosti. K temu je še pripomogel razcvet tehnologije, kjer je čedalje bolj rastoča digitalizacija, ki je kasneje ekspandirala s pomočjo interneta in mobilnih telefonov, dejansko zmanjševala razdalje med ljudmi in navidezno tudi razlike med njimi. Zdelo se je, da se svet giblje v smeri zgodb, ki so jih napeljevali znanstvenofantastični filmi, kot je denimo serija izjemno popularnih Zvezdnih stez, ki kaže prihodnost našega planeta čez nekaj stoletij, kjer so nacionalna in kulturna pripadnost in ozki interesi nepomembni in so vsi ljudje državljani sveta, ki si prizadevajo za skupno dobro.

Multikulturalizmu najbolj nasprotujejo Azijci in Afričani
Toda tovrstni teoretiki multikulturalizma so podcenili individualni človeški dejavnik. Številnim ljudem zunaj Zahoda ni bilo všeč, da bi v svetu dominiral zahodni politični sistem, ki so ga dojemali kot tujega in se bali, da bi s tem dominirala tudi zahodna kultura. Torej so bili mali ljudje, pogosto revni in neizobraženi, tisti, ki so začeli nasprotovati Zahodu in njegovi kulturi. Tako se je zgodil 11. september 2001 v ZDA, ko so teroristi napadli s civilnimi potniškimi letali. Zgodili so se napadi na satirični list Charlie Hebdo v Parizu, vstala je Islamska država Iraka in Levanta, če naštejemo le tiste najbolj razvpite primere odpora proti Zahodu. Toda zagovorniki multikulturalizma se niso dali in so odpor marginalizirali ter pripisovali islamskemu fundamentalizmu.

V ozadju multikulturalizma so nizkotni ekonomski interesi
Toda multikulturalizem se v zadnjih desetletjih v praksi ni razcvetel zaradi znanstvenikov ali kulturnih marksistov. V ozadju so kot običajno ekonomski interesi. Res je, da je svetovna levica, ki je v začetku devetdesetih let po koncu hladne vojne izgubila orientacijo (o čemer smo pisali že v članku z naslovom Sodobna levica v službi globalne radikalne desnice, ki je izšel v Demokraciji v začetku marca 2019), globalizaciji in multikulturalizmu stoje ploskala. Toda brez interesov svetovne radikalne desnice multikulturalizma v takem obsegu ne bi bilo.

Za pojasnilo bomo tokrat uporabili kar teorijo ekonomskih neomarksistov. Tržno gospodarstvo za svoje delovanje potrebuje nenehno gospodarsko rast. Če se rast ustavi, pride do krize. Zato je v interesu velikega kapitala, da gospodarska rast nikoli ne usahne. Globalna radikalna desnica, katere udarno jedro so najbogatejši posamezniki tega sveta (ki se zbirajo v lobijih najmočnejših bank in multinacionalk), tako potrebuje globalizacijo in multikulturalizem, da doseže potrebno rast, in to ne glede na posledice, ki se kažejo v naraščanju revščine in s tem povezanih konfliktih vsepovsod v svetu. Multikulturalizem je v okviru globalizacije potreben za kar čim bolj prost mednarodni pretok delovne sile, ki je nujen, da omenjeni radikalno desni lobiji vzdržujejo gospodarsko rast in si s tem polnijo žepe na račun celotnega svetovnega prebivalstva.

Multikulturalizem ter politična levica in desnica
Tradicionalno je bila temeljna razlika med levico in desnico v tem, da si je levica prizadevala za redistribucijo dobrin v smeri najšibkejših v družbi, medtem ko si je desnica prizadevala za interese lastnikov kapitala in zemljiških posestnikov. Očitno je, da je levica v svetu izgubila svoj moralni kompas in se izrodila, saj s podporo multikulturalizmu in globalizaciji v resnici servisira radikalno desnico. To so dejansko počele tudi vse t. i. zmerne leve slovenske vlade in sedanja slovenska vlada ni nobena izjema, o čemer smo prav tako pisali v omenjenem prispevku v Demokraciji.

Toda tudi zmerna desnica se je v sodobnem času spričo popolnoma spremenjenih razmer v globaliziranem svetu znašla v situaciji, ki je zanjo povsem nova. V nasprotju z levico, ki se v novih razmerah idejno preprosto ne znajde, se je vsaj delu zahodne desnice uspelo prilagoditi novim razmeram. Smisel vsake politične stranke v vsaki državi je namreč predvsem to, da se bori za interese svojih volivcev, državljanov in za javno dobro. In to je tisto, česar globalna radikalna desnica pač ne počne. Radikalci vsepovsod po svetu se namreč praviloma (tako dokazuje praksa) borijo predvsem za lastne interese in promocijo, četudi so njihove ideologije visokoleteče in lepo zveneče. Tisto, kar je radikalno, se vedno izrodi, ker gre za takšne in drugačne skrajnosti. Zgodovina namreč dokazuje, da je srednja in zmerna pot vedno tista, ki prinaša uspeh in ki omogoča vzdržnost ter ne nazadnje tudi blaginjo za vse. V Evropi na srečo imamo številne primere zmerno desnih strank, ki so razpoznale, da divja globalizacija dejansko siromaši domače prebivalstvo in da multikulturalizem v svoji divji obliki dejansko spodjeda domačo kulturo in s tem identiteto domačega naroda.

Ideja multikulturalizma je v osnovi dobra
Z idejo multikulturalizma v osnovi ni nič narobe, saj je ta dober, plemenit in human. Multikulturalizem je uporaben podobno, kot je uporaben nož. Nož nam lahko pomaga, če ga uporabljamo prav. Tako si lahko z njim npr. odrežemo kos kruha. Če pa ga ne uporabljamo prav, se lahko z njim poškodujemo. Nož v rokah kirurga lahko dela čudeže, pomaga ljudem. Nož v rokah terorista pa povzroča gorje in ubija. Če obstaja najmanjši skupni imenovalec, ki je zadosten, da omogoči blaginjo in sožitje, kot je bilo denimo v švicarskem primeru, je multikulturalizem izredno koristen. Če pa je multikulturalizem orodje, s pomočjo katerega se v državo množično pod pretvezo humanizma, a v resnici zaradi nizkotnih globalnih ekonomskih interesov uvozijo migranti, ki v ciljni državi povzročajo kaos zaradi svoje kulturne nezdružljivosti z večinsko domačo kulturo, pa je multikulturalizem zelo škodljiv oz. katastrofalen.

Zakaj multikulturalizem v primeru množičnih migracij ne deluje
Težava množičnih migracij iz revnih azijskih in afriških držav v Evropo je v tem, da gre v veliki večini za ljudi, ki ne morejo ali pa ne želijo vzpostaviti najmanjšega skupnega imenovalca z večinsko kulturo. Multikulturalizem z njihove strani torej v resnici ne deluje. Moderni levičarji, ki v duhu egalitarnosti, podpirajo migracije in human odnos do migrantov, izhajajo iz predpostavke, da bodo migranti kulturi države, v katero prihajajo, naklonjeni. A to je samo predpostavka, ki v realnosti ne drži. Seveda so med množico migrantov tudi takšni, ki so to pripravljeni. Toda (pre)več je takih, ki se ne želijo prilagajati, saj glede svoje kulture in svojih običajev niso pripravljeni na kompromise. Evropejci in Američani, ki tudi izvirajo iz evropske kulturne tradicije, smo imeli svojo pot, svoj razvoj. Večina ljudstev in narodov iz afriških in azijskih držav pa so Evropejce vedno videli kot agresorje in nas tako vidijo še danes. V času kolonializma so kolonialisti iz evropskih držav azijska in afriška ljudstva stoletja izkoriščali in zatirali ter celo množično pobijali. Številni migranti gledajo na nas, Evropejce, v tej luči in so k nam prišli izključno zaradi ekonomskih interesov.

Foto: Demokracija

Številni migranti tudi menijo, da smo Evropejci neumni, ker jih sprejemamo, in sami na našem mestu tega nikoli ne bi storili. Menijo, da je naša kultura manjvredna kultura neumnežev. V takem ozračju je potem logično, da se na območjih, kjer je visoka koncentracija azijskih in afriških migrantov, pojavljajo konflikti z domačim prebivalstvom. Prihaja do kriminala, posilstev in drugega nasilja, celo umorov. Dodatna težava je v tem, da potem domače prebivalstvo gleda s strahom in z nezaupanjem na migrante, tudi tiste, ki bi bili pripravljeni sprejeti ponujeno roko in zaživeti z domačini po idealnih načelih multikulturalizma. In problematično je tudi to, da množični prihod pomeni manj delovnih mest in znižanje cene dela ter ne nazadnje tudi socialnih transferjev za domače prebivalstvo, kar na srednji rok pomeni veliko težavo, na dolgi rok pa veliko nevarnost večjih konfliktov in celo obojestranskih množičnih nasilnih izgredov, kjer so žrtve vedno obojestranske. Ideja multikulturalizma se je torej v današnji Evropi v tistem delu, ki se nanaša na prihod množičnih migracij iz Azije in Afrike, izrodila in zato povzroča več škode kot koristi. Seveda pa je na drugi strani multikulturalizem koristen na področju sodelovanja med evropskimi državami, kar je navsezadnje tudi omogočilo nastanek in obstoj Evropske unije. Sodobne gospodarske okoliščine namreč ne omogočajo, da bi lahko država dosegala maksimalno blaginjo, ne da bi se povezovala na regionalnem nivoju. To vse bolj denimo spoznavajo Britanci ob brexitu. Če gre za mednacionalna povezovanja na področjih, kjer lahko dosežemo zadosten skupni imenovalec in kjer so si vrednote in mentaliteta narodov do te mere podobne, da lahko pride do medsebojnega sožitja, so takšni procesi multikulturalizma nadvse koristni.

Evropska zmerna desnica vse bolj spoznava napake multikulturalizma
Kot že omenjeno, se je v Evropi nekaterim zmernim desnim strankam uspelo prilagoditi novim razmeram in razpoznati, da množične migracije iz Azije in Afrike niso koristne. In ker levica več ne izpolnjuje svoje tradicionalne vloge, so te zmerne desne stranke v svoje programe vključile pomoč domačim ogroženim skupinam. Zato se pogosto zgodi, da zmerne desne stranke programsko predvidevajo več socialnih programov, kot jih imajo nekatere samooklicane leve stranke. Odličen primer sta denimo stranka Fidesz na Madžarskem in Slovenska demokratska stranka v Sloveniji, ki imata močno socialno usmerjene politične programe. V ZDA se v tem trenutku predsednik Donald Trump prav tako zaveda, da množične mednarodne migracije skupaj z divjo globalizacijo ne omogočijo blaginje domačemu prebivalstvu in je na podlagi tega zavedanja in pametnih politik na polovici mandata za Američane ustvaril že 2,4 milijona novih delovnih mest! Nekatere desne stranke v Evropi pa še niso v celoti ali sploh ne dojele nove realnosti, zato še vztrajajo pri podpori divji globalizaciji in multikulturalizmu za vsako ceno. Toda na volitvah izražena volja volilnega telesa deluje v tej smeri, da vse več zmernih desnih strank po Evropi opušča tovrstne zgrešene politike, ki vse bolj ostajajo domena globalnih radikalnih desničarjev in zmedene levice.

Fidesz z voditeljem Viktorjem Orbánom je ena izmed evropskih zmernih desnih strank, ki se zaveda nevarnosti multikulturalizma in zaradi izrojenih humanitarnih idealov ne želi žrtvovati blaginje lastnega naroda.

Pomagajte jim pri njih doma, saj jim boste tako najbolj pomagali!
Obstaja pa tudi pozitivna oz. koristna pot za Evropejce, ki želijo pomagati tistim afriškim in azijskim ljudstvom, ki jih pesti pomanjkanje in se zato odločajo za ekonomsko migracijo v Evropo. Ta pot kajpak ne pomeni tega, da vsi pridejo k nam, saj k nam pridejo tisti, ki so najsposobnejši in mladi, namesto da bi ostali doma in gradili svojo državo. Pomoč se lahko daje z izobraževanjem afriških in azijskih mladih kadrov v Evropi, ki se v času izobraževalnega procesa naučijo tudi dobrih praks, značilnih za evropske družbe. Daje se lahko pomoč v obliki prostovoljcev, ki lahko iz Evrope odidejo v te države in lahko z lastnim zgledom v obliki pomoči v ekonomskih, socialnih in humanitarnih sektorju teh azijskih in afriških držav pokažejo in pomagajo do razvoja. In še bi lahko naštevali. Če srečamo reveža, ki je lačen, težave ne bomo rešili, če mu bomo do smrti nosili ribe ali pa ga celo povabili, da se vseli v našo hišo in trajno živi z nami, ker revežev pač ne bo zmanjkalo in je naša hiša premajhna za vse in ne bomo nikoli nalovili zadosti rib za vse reveže. Težavo bomo rešili, če bomo reveža naučili loviti ribe. Tako bo lahko nekega dne, ko bo bogat, tudi on vrnil uslugo in kakega drugega, novega reveža naučil loviti ribe.

Tadej Ian

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Občina Središče ob Dravi zaradi azilnega doma s tožbo proti vladi

Samodržna odločitev vlade, da brez posvetovanja z lokalnimi skupnostmi...

GZS: Jedrska energija nam lahko zagotovi stabilno in zanesljivo oskrbo

"Vesela sem, da je vlada sprejela predlog resolucije o...

Na Teznem našli bombo iz druge svetovne vojne

Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti...