Kambodža – dežela, kjer matere prodajajo svoje hčere v spolno suženjstvo

Kambodža. (Foto: iStock).

Kambodža, država na jugovzhodu Azije, ki stojijo tisoč let stari budistični templji, peščene plaže, mine in polja smrti. Bivša francoska kolonija z zgodovino komunistične diktature Rdečih Kmerov. Dežela, zaznamovana z vojno in genocidom. Danes prestolnica otroškega seks turizma in trgovine z ljudmi. Svetovno znana destinacija za perverzneže in pedofile, ki lahko tu nemoteno in nekaznovano počnejo in kupijo, kar jim srce poželi. Državi, kjer cveti prostitucija, čeprav je ta uradno prepovedana. In kjer je kar petina vseh teles naprodaj, otroških. Njihovi zvodniki pa prepogosto njihove matere. 

Če si dekle rojeno v Kambodži, je tvoja prihodnost v spolnem turizmu že skorajda dejstvo. Vsaka tretja prostitutka tu je mlajša od 16. let. Večino kupcev spolnih uslug sicer predstavlja domače prebivalstvo, a po nakup deklice, ali celo dečka, ki velja za ‘posebnost Kambodže’, sem pripotujejo številni zahodni turisti. Naprodaj so komaj petletni otroci – mlade device, ki dosežejo ceno 600 dolarjev (513 eur). Za to ceno si lahko privoščite tri noči v hotelski sobi.

V večini primerov so družine tiste, ki prodajo svoje lastne otroke za dodaten zaslužek. Razlog? Ogromna revščina v tej najbolj skorumpirani državi na svetu, kjer večina družin preživi z manj kot dolarjem na dan. Za golo preživetje družine vzemajo posojila, ki pa jih kmalu ne morejo več odplačevati. Majhne možnosti za izobrazbo in ogromna nezaposlenost vodita ljudi v trgovanje z ljudmi za spolno izkoriščanje.

Ribiška vasica ob reki Tonle Sap. (Foto: iStock).

Revno ribiško mesto Svay Pak postalo epicenter trgovanja s spolnostjo, kamor hodijo pedofili po majhne deklice
Skupnost, ki leži na obrobju kamboške prestolnice Phnom Penh, je postala zloglasna po otroškem trgovanju za spolne namene. Prebivalci mesta so večinoma vietnamski neregistrirani migranti, ki živijo v propadajočih bivalnih čolnih na reki Tonle Sap. “Ko govorimo o otroškem spolnem turizmu, je to njegovo središče,” pravi  Don Brewster , ustanovitelj neprofitne organizacije Agape International Missions (AIM), ki se bori proti trgovanju z ljudmi v Kambodži. V tesnem sodelovanju s kamboško policijo so rešili že več kot 700 deklet, a pri tem poudarjajo, da se je prodaja v zadnjem času preselila iz bordelov v zavetje hotelskih sob, kjer je trgovanje težje zaznati in preprečevati. Boj proti otroškemu spolnemu izkoriščanju jim otežuje tudi dejstvo, da so po podatkih človekoljubne organizacije World Vision številni visoko postavljeni predstavniki kamboškega ministrstva za turizem vpleteni v otroški seks turizem in spolno izkoriščanje otrok , hkrati pa celo podpirajo dejavnosti trgovcev z otroškim seksom.

Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je v svojem poročilu o trgovini z ljudmi zapisalo, da Kambodža ne zagotavlja v polnosti minimalnih standardov za preprečevanje trgovine z ljudmi, a hkrati ugotavlja, da je vlada naredila napredek v boju proti trgovanju z ljudmi, povečalo se je tudi število obsojenih za trgovanje z ljudmi, poroča CNN.

“Težko je razumeti, zakaj matere to počnejo. Nimajo denarja, zato pošljejo na delo svoje hčere.”

Zgodbe deklic, ki so jih matere prodale kot prostitutke, so si podobne. Revščina družine, boj za preživetje, posojila, ki jih družine ne morejo odplačati. Prodane kot device, pogosto že v ranem otroštvu, delajo v temnih sobah številnih nelegalnih bordelov, kjer jih stražijo kot v zaporih.

Slika je simbolična. (Foto: iStock)

Sokha je bila pri sedmih letih prodana bivšemu ameriškemu marincu. Takoj zatem jo je mati več let prodajala v različne bordele, kjer je bila zaklenjena v temne sobe. Pri 12-letih je bila končno rešena.

Takšna je tudi zgodba Sephak, ki jo je mati prodala pri 13-letih. Družina jo je sprva peljala v bolnišnico, kjer so pridobili certifikat o nedolžnosti, nato pa jo je čakala nočna mora. Prodana je bila za 800 dolarjev. Tri dni jo je več moških posiljevalo v hotelski sobi. Ko se je vrnila domov, pa jo je mati začela nagovarjati za delo v bordelu. Sephak je imela srečo. Rešila jo je organizacija AIM. Zdaj kot odrasla ženska dela skupaj z drugimi rešenimi dekleti v tovarni, ki jo vodi AIM, kjer izdelujejo zapestnice in oblačila.

U. V.