Katyński pokol – množična grobišča poljskih oficirjev

Foto: epa

Množična grobišča so v zadnjem času spet vroča tema na Slovenskem, saj se namerava v Ljubljani postaviti spominsko obeležje žrtvam vseh vojn, čemur pa mnogi nasprotujejo, saj bi se sredstva zanj lahko namenilo dostojnemu pokopu žrtev povojnih pobojev. Tovrstno problematiko pa poznajo tudi Poljaki.

Leta 1939 sta si tedanja Nemčija in Sovjetska zveza razdelili Poljsko. Moskvi so pripadla predvsem vzhodna območja poljskega državnega ozemlja. Po okupaciji so se Sovjeti lotili “nevtralizacije” oporečnih poljskih državljanov. V sklopu te akcije so med drugim pridržali približno 15.000 poljskih oficirjev in jih najprej zaprli v taborišča za jetnike, navaja prawicowyinternet. Drugi viri poleg vojaških oficirjev omenjajo tudi policiste in druge poklice.

Cvet poljske inteligence
Med omenjenimi jetniki naj bi bilo veliko izobražencev – zdravnikov, pravnikov in učiteljev, ki naj bi predstavljali intelektualno elito predvojne poljske družbe. Sovjetska oblast je zanje ugotovila, da so “njeni brezupni sovražniki” in zanje ter še za nekaj 1.000 drugih jetnikov, torej skupaj okoli 21.800 poljskih državljanov, odredila usmrtitev. Jetnike naj bi brez kakršnihkoli dokazov in sodnih procesov pokončali s streli v glavo. Eksekucijo naj bi izvedla NKVD (Ljudski komisariat za notranje zadeve).

Avtorji množičnih umorov
Odgovorna za množične pomore naj bi bila predvsem Stalin in Beria, pomori pa naj bi se zgodili na petih krajih: Katyń, Harkov, Kalinin, Kijev in Minsk. Posmrtni ostanki pobitih so končali v množičnih grobiščih v bližini omenjenih krajev. Mnogo okoliščin, povezanih s temi dogodki, je vse do danes nepojasnjenih.

Družine pomorjenih – okoli 60.000 ljudi z območja vzhodne Poljske – naj bi bile spomladi 1940 premeščene v Kazahstan, navaja polskieradio.

Sovjeti krivili Nemce
Celotno obdobje komunizma so Sovjeti za tragedijo krivili naciste, šele leta 1990 pa so se pričele uradne preiskave takratnih dogodkov s strani oblasti v Moskvi. Preiskave naj bi bile zaključene 15 let pozneje, vendar večina rezultatov le-te ni znanih, navaja wp.

Letalska nesreča v Smoleńsku
Leta 2010 se je v kraju Smoleńsk blizu Katyńa zgodila letalska nesreča, v kateri je med drugim življenje izgubil tedanji predsednik Lech Kaczyński. Poleg njega je svojo življenjsko pot končalo še 95 ljudi, večinoma pomembnih poljskih politikov in vojaških častnikov. V Smoleńsk so se odpravili ob obletnici sovjetskega pomora poljskih oficirjev, navaja tvn24.

Odgovornost za nesrečo nosijo Rusi?
Najprej je prevladovalo mnenje, da je prišlo do slučajne nesreče zaradi neugodnih vremenskih razmer, pozneje pa so se pojavila ugibanja, da katastrofa ni bila naključna, marveč načrtno povzročena. Po nekaterih navedbah bi lahko šlo za načrtno povzročeno eksplozijo (wpolityce). Mnogi Poljaki menijo, da so nesrečo povzročili Rusi, da bi tako odstranili Rusiji nenaklonjene politike, kar je ustvarilo številne teorije zarote, za katere se zdi, da še dodatno otežujejo poljsko-ruske odnose in krepijo pomen množične morije izpred desetletij.

Napeti odnosi med Poljaki in Rusi že tradicija
Katyń predstavlja zelo bolečo izkušnjo v poljsko-ruskih odnosih. Odnose med narodoma (predvsem na poljski strani) zaznamuje tudi strah, ki je med drugim posledica številnih vojn med Poljsko in Rusijo v preteklosti. Zdi se, da v zadnjem času strahove še dodatno krepita ukrajinska kriza in z njo povezana domnevna ruska nepredvidljivost.

Domen Mezeg