Kdaj bo narod zahteval, da se pravljica moralnega teologa Cerarja konča?

Miro Cerar (foto: epa).

“Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo najbolj efektiven voditelj v deželi je tej?” vpraša Miro, ko se zjutraj, pred odhodom v službo, samovšečno opazuje v ogledalu. Ogledalo mu odgovori: “Miro, ja, seveda, da ti.” Pa je mar res tako?

Ko človek analizira “nenaden” političen vzpon Miroslava Cerarja ml. dobi občutek, podoben tistemu, ko zvečer pred spanjem otroku bereš njegovo najljubšo pravljico za lahko noč. Cerar je bil preko svoje nočno ustanovljene stranke na svoj vladarski položaj nastavljen preko že znanih omrežij, ki pa si z njegovo pomočjo zagotavljajo obstoj svojega blagostanja in dobrega položaja v družbi.

Že ptički žvrgolijo, da so bile zadnje državnozborske volitve nelegitimne in nepravične, saj so si že znana omrežja preko nesposobnega slovenskega sodstva zagotovila politično blokado njihovega največjega sovražnika Janeza Janše, ko je bil le-ta med samim začetkom volilne kampanje zaradi politične sodbe v primeru Patria likvidiran v zapor. Tako je naš moralni teolog imel tlakovano pot do svoje Pirove zmage, s pomočjo katere je potem kasneje oblikoval svojo “sanjsko” koalicijo.

Vlada Miroslava Cerarja ml. je slavnostno zaprisegla 17. septembra 2014
Prav dobro se spominjam, kako prevzeto je naš moralni teolog pred številnimi slovenskimi televizijskimi kamerami javnosti zagotavljal, da bo njegova pravno-moralno-etična sanjska vladna ekipa na podlagi moralnih vrednot in striktnega upoštevanja pravne države slovenski družbi postavila nove temelje, na podlagi katerih bo slovenska družba imela v prihodnosti zagotovljeno eksistenco, ki bo omogočala človeku dostojno življenje.

Že kmalu so se velike besede našega moralnega teologa sesule kot hišica iz kart
Že na samem začetku svoje vladavine je Miroslav Cerar ml. doživel prvo blamažo, saj je le po dveh tednih svojega ministrovanja zaradi dokazane korupcije moral odstopiti minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Jožef Petrovič in prav ta njegov odstop je pomenil prelomnico, po kateri se je kalvarija našega moralnega teologa šele pričela.

Na začetku leta 2015 je Komisija za preprečevanje korupcije, katere predsednik je moj rojak Boris Štefanec, razkrila enormno visoke izplačane avtorske prejemke nekaterih univerzitetnih učiteljev. Zaradi omenjenega razkritja je nepreklicno odstopila takratna ministrica za izobraževanje in šport, Stanislava Setnikar Cankar, saj se je omenjena gospa znašla na visokem drugem mestu po višini posameznih izplačanih honorarjev.

Plagiatorstvo Markeževe
Z njenim odstopom so se že pričeli kazati prvi zametki kadrovske podhranjenosti znotraj SMC, saj je Cerar na njeno mesto imenoval do tedaj še popolno neznano političarko iz svojih vrst, Klavdijo Markež. Kljub temu da je bilo že na njenem zaslišanju pred matičnim odborom jasno, da Markeževa ne bo kos svoji funkciji, je le-ta 28. marca 2015 vseeno prevzela vodenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Po le treh dneh ministrovanja je morala Klavdija Markež zaradi dokazanega plagiatorstva, vezanega na njeno magistrsko nalogo, predati tako ministrsko kot tudi poslansko funkcijo.

Zlorabe vojaške obveščevalne službe
Po plagiatorski sagi smo bili le nekaj dni kasneje priča tragikomediji nižjega ranga, katere glavna akterja sta bila Miroslav Cerar ml. v vlogi predsednika vlade in Janko Veber v vlogi t. i. neposlušnega in samodelujočega ministra za obrambo. Janko Veber je bil na predlog predsednika vlade razrešen s funkcije ministra za obrambo, ker naj bi prekoračil svoja pooblastila, s tem ko je preko varnostno-obveščevalne službe dal naročiti analizo tveganj prodaje našega največjega telekomunikacijskega podjetja, Telekoma, ki je v državni lasti.

Pri tej zadevi seveda ne gre oporekati dejstvu, da je potrebno vse, kar naj bi se delalo mimo zakona, takoj sankcionirati, je pa na drugi strani tudi relevantno vprašanje, zakaj se naš moralni teolog takšnega direktnega napada na določnega ministra ni poslužil že pri razkritju avtorskih izplačil univerzitetnih profesorjev. Očitno je bil Janko Veber zaradi javno znanega načina svojega političnega delovanja trn v peti določenim omrežjem, zato ga je moral naš moralni teolog po naročilu le-teh dati odstraniti.

Foto: STA

Foto: STA

Neučinkovitost pri soočanju z migrantsko krizo
Septembra je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke vložila v parlamentarno proceduro prvo interpelacijo proti hladnokrvni in neomajni ministrici za notranje zadeve, ki ljubi rdečo barvo, Vesni Györkös Žnidar. Kljub temu da ministrica določene reference le-te ne opravičujejo njenega načina delovanja in načina komunikacije predvsem z njenimi nasprotniki, zlasti pa z opozicijskim poslancem – starim mačkom slovenske policije Vinkom Gorenakom.

Ne le interpelacija, tudi njeno soočenje z migrantsko krizo, v okviru katere je na eni lanskih izrednih sej Državnega zbora sedela kot majhen otrok, ko je bila od Gorenaka deležna mini poučne urice in če še samo dodam tista žalostna skrivnostna izginotja študentov v Mariboru, lahko samo žalostno ugotavljam, da je strahotno, da tako pomemben resor vodi nekdo, ki zato nima nobenih kompetenc.

Na začetku leta 2016 sta poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije – krščanskih demokratov vložili interpelacijo proti našemu neuničljivemu političnemu mačku, ki svoj politični plašč obrne proti tistemu vetru, s pomočjo katerega si zagotavlja dober politični imidž kot tudi blagostanje na račun številnih slovenskih upokojencev. Predlagatelji interpelacije so Karlu Erjavcu očitali zgrešeno zunanjo politiko, a interpelacija ponovno ni uspela, kar pa itak ni bilo presenečenje, saj brez Karla ni Mira in brez Mira ni Karla.

Sledil je nepreklicen odstop ministrice za kulturo Julijane Mlakar Bizjak
V primeru omenjene ministrice je naš moralni teolog pokazal svoj pravi obraz, saj se je tudi v tem primeru poslužil taktike, podobni tisti, ki je je bil pred tem deležen Janko Veber. Kljub veliki gonji, ki jo je naš moralni teolog skupaj s svojimi političnimi sopotniki vodil proti Julijani Bizjak Mlakar, je z njene strani doživel pravi hladni tuš, potem ko je gospa med svojim zadnjim mini nastopom pred poslanci Državnega zbora dokazala, da našemu moralnemu teologu ni mar za slovenski narod, pač pa mu je mar samo za omrežja.

Odvzem koroških dečkov starim staršem
Pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami je bila s strani poslanske skupine Slovenske demokratske stranke vložena interpelacija proti ministrici za delo, socialne zadeve, invalide in enake možnosti Anji Kopač Mrak. Izključno zaradi dejstva, da zaradi vzroka njene interpelacije še vedno tečejo sodni postopki, predvsem pa zaradi dejstva, da so del vzroka in že omenjenih sodnih postopkov tudi otroci, na tem mestu ne bom dajala nobenih komentarjev.

Prav tako pa je pred poletnimi počitnicami domnevno zaradi zdravstvenih težav nepreklicno odstopil tudi takratni minister za finance, Dušan Mramor, ki pa je svoj odstop ponudil že ob izbruhu afere avtorskih dodatkov, a ga naš moralni teolog takrat ni hotel sprejeti.

Interpelacija na interpelacijo
Takoj po poletnih parlamentarnih počitnicah je interpelacijo doživel in preživel še minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. To interpelacijo je zaradi domnevnih manipulacij glede izgradnje drugega tira vložila poslanska skupina Združene levice. Minister je interpelacijo preživel, kljub dejstvu, da sta tako cestno kot tudi železniško javno omrežje v totalnem razsulu in da je potrebna popolna rekonstrukcija že obstoječih sistemov.

Kmalu sledita še dve novi interpelaciji, le-tema sledi interpelacija celotne vlade. Miroslavu Cerarju sistem ne deluje niti pri državnih sekretarjih, saj jih je zamenjal toliko kot še nikoli do sedaj.

Če na koncu potegnem črto čez celotno zgodbo, lahko 12. mandat slovenske vlade ocenim kot najslabšega doslej.

Čas je za spremembe – in to čim prej
V sklopu trenutnega vodenja slovenske vladne politike je bilo storjenih toliko nesmislov, napak, banalnih izpadov, natolcevanj, degradacij nekaterih posameznikov, da začnem sama sebe spraševati, kdaj se bo slovenski narod poenotil, šel ven na ulice in glasno zahteval, da naj se že enkrat ta pravljica moralnega teologa Miroslava Cerarja dokončno konča?

V teh dveh letih Miroslav Cerar ml. in njegova pravno-etično-moralna vladna ekipa ni naredila za dobrobit državljanov in državljank praktično nič, razen tega, da se vedno znova in znova ukvarjajo s tem, kako bodo posamezniki, locirani znotraj že znanih omrežij, čim bolj eksistenčno dobro živeli na račun poštenega, pridnega in ponižnega slovenskega delavca, ki si v njihovih očeh ne zasluži niti toliko spoštovanja, da bi mu država zagotovila zaslužek, s katerim bi si zagotovil dostojno življenje.

Suzana Maučec Balažic