Kitajski državni urad za informiranje je objavil poročilo, v katerem so predstavili svoje zanimanje za Arktiko. Ta naj bi bila za Kitajce zanimiva, čeprav sami nimajo teritorialnega stika z arktičnim območjem. Po navedbah v poročilu naj bi odprtje plovnih poti po arktičnem območju predstavljalo novodobno svilno cesto, saj bi se močno skrajšal čas potovanja iz Kitajske do Evrope.
Novonastalo kitajsko zanimanje za Arktiko je vključeno v trgovsko pobudo En pas, ena pot, katere namen je obujanje trgovine na tako imenovani pozabljeni svilni cesti. Pobuda, ki se je začela v letu 2013, se je takrat osredotočala predvsem na države osrednje Azije in Bližnjega vzhoda. Kitajsko zanimanje za Arktiko pa bi lahko močno vplivalo tudi na trgovanje v Evropi, saj bi bila arktična pot občutno krajša od trenutno najkrajše možnosti, ki je Sueški prekop.
“Medtem ko bo zasledovala lastne interese, bo Kitajska spoštovala interese ostalih držav in širše mednarodne skupnosti,” so zapisali v poročilu. A zdi se, da so besede eno, dejanja pa nekaj drugega. Po poročanju Financial Timesa naj bi po tem, ko je kitajska raziskovalna ladja dobila dovoljenje za znanstveno raziskovanje v Severozahodnem prehodu, kitajski mediji razglasili potovanje za “odprtje nove morske poti za Kitajsko”.
Kitajski apetiti ne poznajo meja
Kitajci se zanimajo tudi za nafto, zemeljski plin, ribolov, turizem in znanstveno raziskovanje na arktičnem območju. S tem namenom je Kitajska po poročanju Breitbarta začela krepiti odnose z državami, ki imajo neposreden dostop do Arktike. Tako so v Šanghaju v sodelovanju z nordijskimi državami vzpostavili skupno raziskovalno središče za preučevanje Arktike. Od Grenlandije, ki naj bi po pričakovanjih do leta 2021 postala v celoti samostojna država, so kupili pravice za rudarjenje. Zadnjih pet let potekajo tudi pogovori o Arktiki med Rusijo in Kitajsko. Razlog za to naj bi po navedbah Newsweeka bilo dejstvo, da so Rusi zaenkrat edini na svetu, ki jim je uspelo izdelati ledolomilce na jedrski pogon.
Ivan Šokić