Krščanski demokrati (CDU) Angele Merkel zadnje dneve skušajo zaustaviti padanje podpore s predlogi, ki so všečni desno usmerjenim nemškim volivcem: delna prepoved nošenja burke, odprava dvojnega državljanstva in krepitev notranje varnosti (ponovna uvedba vojaške obveznosti …). S temi predvolilnimi zvijačami skuša CDU na septembrskih volitvah zaustaviti krepitev AfD.
Nemčijo septembra čaka dvoje deželnih volitev: 4. septembra bodo volili v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko, 18. septembra pa v Berlinu. Za Merklovo, ki je s politiko odprtih vrat za migrante in begunce razočarala številne dolgoletne volivce CDU, so zlasti pomembne volitve v njeni domači zvezni deželi: Mecklenburgu-Predpomorjanskem.
Bo AfD uspel veliki met?
Po zadnjih javnomnenjskih podatkih bi v zvezni deželi ob Baltskem morju največ volivcev glasovalo za SPD, in sicer 26 odstotkov, CDU sledi na drugem mestu s 23 odstotki, na tretjem je Alternativa za Nemčijo (AfD) z 19 odstotki. Glede na to, da se AfD ponavadi na volitvah odreže bolje kot v javnomnenjskih anketah ni nemogoče, da bi na koncu največ glasov na volitvah dobila prav ta stranka, ki je najbolj znana po svojem nasprotovanju politiki odprtih vrat za migrante.
Zmago AfD in veliko klofuto Merklovi v njeni domači deželi skuša CDU zaustaviti z najnovejšo tršo politiko do migrantov in islamskega ekstremizma. Delna prepoved nošenja burke v javnosti, možnost odprave dvojnega državljanstva, uvedba prve strategije civilne zaščite po koncu hladne vojne, razmišljanja o ponovni uvedbi vojaške obveznosti, vse to so predvolilni “bonbončki”, s katerimi skušajo krščanski demokrati okrepiti svojo podporo.
Merklova skuša dokazati, da ni pokleknila pred Turčijo
V te predvolilne poteze spada tudi nenavadno “curljanje” obveščevalnih podatkih o omrežju turških tajnih agentov v Nemčiji in o turški podpori islamskemu ekstremizmu na Bližnjem vzhodu. To je verjetno tudi predvolilna taktika, s katerim skuša CDU Nemcem dokazati, da Angela Merkel in nemška vlada nista pokleknili pred turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Takšni so bili namreč očitki pred meseci, ko je Merklova Turčiji obljubila milijarde in odpravo vizumov, če bo Turčija zaustavila migrantski val.
Podobno ustvarjanje vtisa o “trdi in neuklonljivi politiki” ni nekaj novega za CDU. Spomnimo se na Julio Klöckner, kandidatko CDU za ministrsko predsednico v zvezni deželi Porenje-Pfalško. Pred volitvami, ki so bile marca letos, je bila Klöcknerjeva zelo glasna in odločna, ko je zahtevala integracijski zakon, ki bi od priseljencev zahteval, da se prilagodijo nemški družbi. Po volitvah, na katerih Klöcknerjevi ni uspelo zmagati, pa njenih zahtev po integracijskem zakonu ni več slišati, vsaj ne tako glasno kot pred volitvami.
A. Ž.