Litva se ne boji Putina: Okoli ruske eksklave Kaliningrad gradi ograjo

Fotografija je simbolična (Foto: epa)

Litovska vlada je danes sporočila, da bo na meji z rusko eksklavo Kaliningrad z evropski sredstvi postavila ograjo. Na ta način namerava ta baltska država okrepiti svojo varnost in preprečiti tihotapljenje. Na Baltiku že dlje časa vlada alarmantno stanje zaradi intenzivne militarizacije ruske eksklave, ki leži med Poljsko in Litvo, ki sta obe članici Evropske unije in Nata. V Vilni načrtujejo, da bodo zgradili 130 kilometrov dolgo ograjo, dela naj bi se začela spomladi in bila končana do konca leta, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal litovski minister za notranje zadeve, Eimutis Misiunas.

Eimutis Misiunas je razkril, da so razlogi za gradnjo ograje tako ekonomskega kot tudi geopolitičnega značaja. V Litvi se bojijo ruskih imperialnih teženj, videnih na Krimu in drugod v vzhodni Evropi, vseeno pa bo zid visok samo dva metra. “S tem želimo ustaviti predvsem tihotapljenje. Zavedamo se, da takšna ograja ruskih tankov ne bi ustavila, jo bo pa težko preplezati,” je za AFP potrdil tamkajšnji notranji minister. Kot sporoča uradna Vilna, naj bi strošek gradnje znašal približno 30 milijonov evrov.

Mejo s Kaliningradom trenutno izkoriščajo ruski kriminalci za tihotapljenje cigaret v Litvo. Po besedah Misiunasa pa bodo z ograjo preprečili tudi raznovrstne provokacije. Pri tem je spomnil na incident iz leta 2014, ko je Estonija Rusijo obtožila ugrabitve obveščevalnega agenta na državni meji.

Naj spomnimo, Moskva je v Kaliningradu lani namestila rakete iskander, ki lahko nosijo jedrsko konico, na območju Baltika vse pogosteje izvaja vojaške vaje, kar na Poljskem in v Litvi sproža veliko zaskrbljenost. V Litvi upajo, da bo ruski predsednik Vladimir Putin tako stopil vsaj en korak nazaj, medtem ko se nasprotniki ograje bojijo, da bo vlada predvsem razjezila Putina.

V baltskih državah in na Poljskem sicer trenutno izvajajo pospešeno namestitev zavezniških vojakov, z glavnim namenom, da bi Rusijo odvrnili od nadaljnjega prilaščanja ozemlja, kot se je to zgodilo leta 2014 s priključitvijo Krima. V Kremlju sicer zanikajo vsakršne ozemeljske težnje na območju, Nato pa obtožujejo poskusa obkolitve Rusije.

V Litvi in preostalih dveh baltskih državah bodo v prihodnjih mesecih tudi ZDA namestile del oklepne brigade, katere pripadniki se bodo izmenjevali po sistemu rotacij. Tudi Litva naj bi gostila več sto ameriških vojakov, ki bodo s pripadniki vojske drugih zaveznic sodelovali na skupnih vojaških vajah.

Vprašanje pa je, kakšna bo ameriška zunanja politika do Rusije po inavguraciji Donalda Trumpa. Prihodnja ameriška administracija je namreč večkrat dala vedeti, da si bo prizadevala za rahljanje napetosti s Kremljem, o vprašanju zadnje namestitve ameriških vojakov ob ruskih mejah pa se za zdaj ni izrekla.

Okoli 300 ameriških marincev je danes prispelo tudi na Norveško. Ta skandinavska država, ki prav tako meji na Rusijo, je oktobra lani sporočila, da je pozitivno odgovorila na prošnjo ZDA za namestitev njihovih sil na svojih tleh. Rusijo je ta poteza močno ujezila. Na ruskem veleposlaništvu v Oslu so zagrozili, da se s tem varnostne razmere na severu Evrope zagotovo ne bodo izboljšale.

L. S., STA