Mainstream mediji ostali brez moči: Donald Trump je absolutni zmagovalec tudi v tej bitki

Donald Trump (foto: epa).

Večina vodilnih medijev želi o sebi dajati vtis, da so miroljubni. Seveda podpirajo nadzorovanje orožja, nasprotujejo smrtni kazni in proračunu Pentagona, prav tako so zelo ponosni, da njihovi bralci volijo kandidate, ki se zavzemajo za “mir”. A ko ni kaj po njihovo, se obnašajo, kot bi napovedovali vojno. In da bo zadovoljstvo dvojno, je njihova tarča še Donald Trump.

Če je na sliki Donald Trump, potem jezik novinarjev brez zadržkov zdrsne v razmišljanje o boju in vojni. Seveda se za pravo slikovitost poslužujejo izrazov vsakdanjega govora, ne pozabijo tudi na nekatere bolj vojaško zveneče besede. Breitbart to obrazloži z besedo “akcija”, ki je bila nekoč uporabljena predvsem, ko so članki govorili o vojaških operacijah, sedaj pa jo uporabljajo za opis političnih dejavnosti. To pa utemeljujejo tudi z naslovom v The New York Timesu letošnjega 13. januarja, kjer je bilo zapisano, da je Trump “oborožen, pripravljen na spopad in z načrtom”, vendar pa so ga kasneje omehčali in ga zamenjali s “Trump gradi medije, potrebna je nova strategija za pisanje o njem”. Kljub temu so v naslov dali besedo “strategija” ter tako svojim bralcem zopet nekje v podzavest vsiljevali vojaško besedišče, seveda z določenim namenom.

Breitbart ob tem ugotavlja, da je omenjeni članek napisal Timesov kolumnist Jim Rutenberg, ki s svojimi vzvišenimi članki, kjer se izživlja nad Trumpom, zavaja ljudi. Ob tem navajajo Rutenbergov članek še iz avgusta, v katerem je zapisal, da je čas za novinarje, da zavržejo idejo o nepristranskosti glede poročanja o Trumpu in naj se premaknejo “bližje uporništvu”. Natančneje, to po njihovem mnenju pomeni, da bi morali imeti svobodno izbiro, kako bodo imenovali Trumpa, tudi če to pomeni, da ga nazivajo “lažnivec

Pred kratkim pa je Rutenberg v svojem zapisu opozoril bralce, da je Trump “mojster medijske manipulacije” in da je bil uspešen v boju proti tisku. To naj bi pomenilo, da je novoizvoljeni predsednik uporabil svojo moč za strokovno odrekanje legitimnosti medijev, kar naj bi izkoristil na tak način, da je dal v javnost svoje posnetke, v čemer pa Rutenberg vidi resen problem. Breitbart se seveda z njim ne strinja in zagovarja, da če so mainstream mediji napovedali boj proti Trumpu, je prav, da se Trump primerno na to odzove. Pravzaprav Trump počne to bolje od mainstream medijev. In zakaj zmaguje? “Ker je pametnejši in močnejši,” dodajajo.

Da je tisto, kar izreče Trump, res bolj vplivno kot pa “izbrano” povzemanje s strani pisunov mainstream medijev, priča tudi podatek, da Trumpu na Twitterju sledi več kot 20 milijonov privržencev. Trump se je celo sam pohvalil, da ima enako veliko občinstvo, kot ga ima The New York Times, le brez finančnih izgub. Poleg tega, vključno z vsemi družabnimi mediji, njegovo “občinstvo” znaša približno 50 milijonov ljudi. Če pa štejemo še to, da njegovi zapisi na Twitterju pogosto polnijo strani časopisov in nosilne vrstice spletnih medijev, je krog privržencev Donalda Trumpa še mnogo širši. To tudi dokazuje, in velja že za čas pred njegovo inavguracijo, da če želi Trump neko informacijo spraviti v javnost, mu bo to tudi uspelo.

Breitbart se ob tem spomni tudi starodavne vojaške modrosti Sun Cuja, ki je bil prepričan, da bo zmagal tisti, ki se je pripravljal, da počaka nepripravljenega sovražnika. In Trump je bil pripravljen. Trump je človek, ki je gledal navzdol novinarko Megyn Kelly, papeža, vse njegove republikanske tekmece in Hillary Clinton. In ne nazadnje, Trump je zmagal na soočenju med “umazano dokumentacijo” in rafalom obtožb, ki so višek sicer dosegle prejšnji teden z BuzzFeedom. Ravno v vrtincu tega medijskega viharja se Trump na novinarski konferenci ni ustrašil, temveč je odreagiral mirno in sporočil javnosti svoje besede. Zanikal je vse obtožbe in dodal, da bi moralo biti novinarje sram, ker so dali v javnost nepreverjeno raziskovalno “smetišče” opozicije. Zavrnil je tudi vprašanje novinarja CNN-a Jima Acoste ter njihov medij označil za “lažnive novice”, BuzzFeed pa za “propadajoči kup smeti”. S Trumpom se je strinjala tudi legenda preiskovalnega novinarstva Bob Woodward, ki je BuzzFeedov dokument označil za “smet”. Po tej novinarski konferenci je Trump udaril nazaj še z večjo silo, ko je primerjal napad nanj z grozodejstvi, ki so se dogajala v nacistični Nemčiji.

Ni treba posebej poudarjati, da je bil ta razvoj dogodkov še kako moteč za Rutenberga, ki Trumpa odkrito ne mara. Zapisal je, da morajo imeti njegovi “bratje in sestre” v naslednjem boju proti Trumpu močnejši načrt.

Medtem pa mainstream mediji o Trumpu pišejo, da je še vedno v ofenzivi. Breitbart povzema naslov The New York Timesa iz 15. januarja, kjer je zapisano, da se “Trumpova ekipa pripravlja na selitev novinarjev” in da so ti “vznejevoljeni”. Članek pa govori o tem, da Trumpova ekipa za komunikacije razmišlja, da bi novinarje iz sobe v Beli hiši v Zahodnem krilu, ki je v neposredni bližini Ovalne pisarne, premaknila v poslopje Stare izvršne zgradbe ob Vzhodnem krilu Bele hiše. Sean Spicer je dejal, da še ni bila sprejeta nobena odločitev, vendar pa je veliko zanimanje za pisanje o Donaldu Trumpu. “Sedanja soba ima le 49 sedežev, zato smo preverili še druge sobe, ki bi lahko sprejele več novinarjev,” je utemeljil predvideno selitev novinarske sobe.

Spicer je ob tej izjavi zadel žebljico na glavico. Zakaj bi v državi, ki šteje 320 milijonov ljudi, in seveda se jim pridružujejo še novinarji z vsega sveta, le 49 posameznikov dobilo privilegij, da sedijo na tiskovni konferenci predsednika ZDA? Zakaj se novinarska soba enostavno ne premakne na lokacijo, ki bi omogočila, da bi na novinarski konferenci lahko sodelovalo več ljudi? 

Ni treba posebej poudarjati, da se Društvo dopisnikov iz Bele hiše (WHCA) s selitvijo ne strinja. Gre namreč za zelo zaprt klub z izbranimi člani, Trumpov predlog pa odpira svoja vrata novi konkurenci. In čeprav je nova lokacija za novinarje manj kot 100 metrov stran od Zahodnega krila, se mainstream mediji v ZDA obnašajo, kot da jih namerava Trump izgnati v Sibirijo. Ob tem pa jih sploh ne moti dejstvo, da do leta 1890 novinarji sploh niso imeli rednega dostopa do Bele hiše, ampak so morali stati pred stavbo in čakati na informacije.

M. S.