Makedonija na pragu ameriško-ruske balkanske vojne

Foto: epa

Pripadniki konservativne vladajoče Demokratske stranke makedonske narodne enotnosti (VMRO-DPMNE) še vedno protestirajo pred Državno volilno komisijo, v kateri obravnavajo pritožbe levice na volilne rezultate. Vmešavanje zahodnih voditeljev in diplomatov v makedonsko krizo pa kaže, da gre vedno bolj za prevlado geopolitičnih interesov. Kaj imajo skupnega Soroš, Obama, Washington, direktor CIE, Tirana in na drugi strani Rusija in Turčija? Makedonijo, seveda.

Napetosti med dvema največjima strankama konservativno VMRO–DPMNE in opozicijsko levico SDSM Zorana Zaeva, ki noče priznati poraza, so nastale zaradi odločilnih dveh glasov, s katerima bi ob stranki albanske manjšine Demokratična unija za integracijo − DUI in njenimi desetimi poslanskimi sedeži, levica sestavila vlado in se nelegitimno zavihtela na oblast. Vmešal se je tudi albanski predsednik Edi Rama in celo ameriški State Department ter direktor CIE.

Levica ne prizna volitev

Ponovno legitimno izvoljeni makedonski premier Nikola Gruevski se mora braniti pred oblasti željno levico (foto STA).

Nekdanji predsednik vlade in zmagovalec volitev Nikola Gruevski je, kot navajajo agencije, v nagovoru svojim privržencem, ki so že četrto noč zbrani pred sedežem Državne volilne komisjie – DIK, povedal, da stranka VMRO-DPMNE ne bo priznala “spreminjanja” volilne volje državljanov. Izrazil pa je tudi nasprotovanje  ponovnim volitvam. Vodja poslanske skupine VMRO-DPMNE Ilija Dimovski pa je poudaril, da “si makedonski narod ne zasluži destabilizacije”. Opozicijsko levico je obtožil, da s pomočjo ameriških nevladnih organizacij in z udbaškimi omrežji ruši državo. Sorošev sklad ‘Open Society’  financira približno 70 levo nastrojenih nevladnih organizacij, ki večinoma povzročajo nemire. Skupaj  z ameriškim State Departmentom naj bi bil sklad tudi odgovoren za demonstracije levičarjev in njihovega vodje Zorana Zaeva, ki so ga poimenovali z vzdevkom ‘Amerikanac’, saj naj bi pridno sledil navodilom za nadaljevanje svoje komunistične ‘barvne revolucije’.

Podporniki konservativcev že četrti dan pred poslopjem Državne volilne komisije demonstrirajo. Na enega izmed transparentov so napisali: “Donald Trump, radi te imamo.” Hkrati pa sporočajo ameriškemu veleposlaniku v Skopju, Jessu Bailyu, naj se ne vmešava v notranje zadeve v Makedoniji in da njegova pomoč ni dobrodošla. Kot pravijo, bo v tem mesecu do odhoda Obamove administracije situacija v Makedonija zelo napeta.

Pritožbe levice na Državno volilno komisijo

foto: epa

Levica na čelu z Zoranom Zaevom ne priznava rezultatov volitev (foto: epa).

Makedonska državna volilna komisija je še včeraj pozno zvečer razpravljala o pritožbi Zorana Zaeva in njegovih socialnih demokratov, ki so jo vložili zaradi nepravilnosti in napak v volilnem procesu. Gre že za drugo njihovo pritožbo. Zasedanje državne volilne komisije je bilo prekinjeno, ker je ‘izginil’ zapisnik o številu veljavnih glasov, zato so čakali na prihod članov volilnega odbora vasice Tearce iz severno-zahodne Makedonije.

 “Čeprav je celotna država na nogah in od napetosti vre med ljudstvom, ne verjame, da bi si kdo upal tvegati in ukrasti zmago VMRO-DPMNE, ker bi to pomenilo vojno”, so objavili makedonski mediji.

Ponovno glasovanje v vasici z 800 volivci
Državna volilna komisija DIK je zaradi pritožbe albanskega gibanja BESA razveljavila izid glasovanja v Gostivarju. Volitve bodo morali v tej vasici z 800 volivci verjetno ponoviti, kar bi lahko spremenilo končni izid volitev. Trenutna situacija je z 51 glasovi v korist vladajoče VMRO-DPMNE in 49 glasovi za SDSM. Tako imajo Albanci dvajset poslanskih sedežev, od tega jih deset pripada DUI – stranki Albancev v Makedoniji.

Po zadnjih podatkih volilne komisije in preštetih 99,72 odstotka glasov je koalicija pod vodstvom VMRO-DPMNE prejela 38,06 odstotka glasov, nasprotniki pod vodstvom SDSM pa 36,69 odstotka. To pomeni približno 16.000 glasov razlike v prid konservativcev.

Albanska manjšina sledi navodilom iz Washingtona

foto: epa

Stranke albanske manjšine naj bi se pridružile levici in Zoranu Zaevskemu (foto: epa).

Stranka BESA naj bi ‘po nalogu iz Washingtona’ skupaj z ostalimi strankami albanske manjšine DUI in DPA vstopila v koalicijo z levičarjem Zaevom in njegovo stranko SDSM, ki noče priznati poraza na volitvah. Med strankami albanske manjšine, ki predstavlja tretjino prebivalstva, je DUI prejela 7,3 odstotka glasov, BESA 4,87 odstotka, Zavezništvo Albancev 2,95 ter DPA 2,61 odstotka. Volitev se je udeležilo več kot 66 odstotkov volivcev.

Rama: Albanci v Makedoniji, zahtevajte mesto predsednika vlade

Albanski predsednik Edi Rama je v Tirano pozval voditelje vseh albanskih strank na “briefing”, na katerem je bil prisoten tudi sedanji direktor ameriške obveščevalne agencije CIE (foto: STA).

V vse te napetosti v Makedoniji pa se je vmešal še albanski predsednik Edi Rama in v Tirano pozval voditelje vseh albanskih strank na “briefing”, da ponovno poenoti albansko politično telo v Makedoniji. Na sestanku, na katerem je bil prisoten tudi sedanji direktor ameriške obveščevalne agencije CIE, so prisostvovali vsi voditelji političnih strank, med njimi tudi Alija Ahmeti, vodja največje stranke DUI, od katerega se v imenu albansko-ameriške naveze tudi največ pričakuje.

Do Trumpove prisege čim bolj destabilizirati državo
Interes in namen ameriške administracije, ki ima do odhoda še mesec dni, in ravno toliko je do Trumpove prisege, je očitno z odkritim notranjim poseganjem povzročiti še večje težave na Balkanu. Poznavalci pravijo, da se je ameriško veleposlaništvo preveč očitno vpletlo v te volitve z ustanovitvijo dveh novih albanskih strank, ki so ameriški “vsadki”. Medtem se je izkazalo, da se SDSM financira s Soroševim denarjem njegove fundacije Open Society, da bi ustanovila makedonsko federacijo in nato povzročila delitev Makedonije na albanski in makedonski kanton.

Dokumenti so razkrili Soroša
Predstavniki vladajoče Demokratske stranke za makedonsko narodno enotnost (VMRO DPMNE) so za politično krizo in nemire v državi odkrito krivili Georgea Soroša in njegovo fundacijo Open Society. V resnici pa so številni aktivisti, ki sodelujejo v protestih, povezani z makedonsko vejo OSF, ki je bila v zadnjem letu tarča hekerjev. Ukradene dokumente so hekerji objavili in več OSF notranjih dokumentov jasno potrjuje Soroševo financiranje.

Strategija in podrobna navodila za organizacijo protestov in nemirov

Foto: epa

Razkritje dokumentov kaže, da si George Soroš kupuje levico za nemire na Balkanu (foto: epa).

Objavljeni dokumenti opisujejo strategijo za množične proteste v Makedoniji. Na primer, strategija vključuje uprizoritev uličnih protestov, usposabljanje aktivistov, organiziranje javnih razprav itd. Izkaže se, da je Soroš v Makedoniji sodeloval z več ameriškimi institucijami, vključno z Ameriško agencijo za mednarodni razvoj (USAID), National Endowment for Democracy (NED), veleposlaništvom ZDA in nekaterimi drugimi.

V 20. letih je Soroš za makedonsko levico porabil 100 milijonov evrov
Lani je proračun makedonske podružnice OSF znašal kar 5,3 milijonov evrov,  kar znese skupaj 100 milijonov evrov, kolikor je Soroš v 20 letih porabil za podporo levice in njene dejavnosti v Makedoniji. Vendar pa postaja jasno, da je Makedonija postala pomembna geostrateška točka za koncentracijo moči in interese številnih zahodnih igralcev. Zdi se, da imajo skupen cilj – izolirati geopolitično pomembno območje pred ruskim vplivom.

Albansko manjšino pa podpira Obamova administracija

Albanski premier Edi Rama želi vse albance v Makedoniji po deno streho. foto STA

Albanski premier Edi Rama želi vse Albance v Makedoniji pod eno streho (foto STA).

Izkazalo se je, da so te volitve presenetile tudi same Albance, saj jih je kar 70.000 oddalo svoj glas konservativni VMRO-DPMNE, kar je razjezilo albanskega predsednika Edija Rama, saj je stranka nekdanjega predsednika Nikole Gruevskega oslabila položaj albanskih strank v makedonskem parlamentu. Stranka Albancev DUI se uradno še ni izjasnila glede pridružitve VMRO-DPMNE in tako pušča odprta vrata  za ‘špekulacije’, saj je po Tiranskem srečanju pri predsedniku Rami očitno, da Ahmeti ne more odpustiti Gruevskemu pridobljenih 70.000 albanskih glasov. In če Ahmeti ne odpusti, potem so možnosti za dogovor ničelne, česar pa ni podprl ameriški direktor CIE.

Predsednik vlade naj bo Albanec
Mediji v Skopju so takoj obsodili albanskega predsednika zaradi posrednega vmešavanja v notranje politične zadeve Makedonije. Rama je, kot poročajo makedonski mediji, podal direktna navodila voditeljem strank makedonskih Albancev, kako naj  pristopijo k pogajanjem z novo vlado. Po poročanju skopskih medijev je Rama voditeljem strank sporočil, da so v odličnem položaju in naj si “prizadevajo za mesto predsednika vlade”.

Levica preuranjeno praznuje zmago
Medtem ko je Državna volilna komisija preučevala ugovor socialdemokratov na volilni postopek, so se levičarji prepustili medijem in hiteli s preuranjenimi izjavami za javnost. Zoran Zaevski tako razglaša, da odločitev Državne volilne komisije ne bo vplivala na volilne rezultate, prav tako tudi zavrača odločbo Upravnega sodišča. Prav tako ni pokazal nobenih zadržkov pri izjavi: “Tako meni kot Gruevskemu je jasno, da ne more formirati nove vlade. Ne glede na odločbo sodišča – vlado bomo vodili mi”. Sporoča, da konservativna  stranka VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega odhaja v opozicijo  – večina volivcev naj bi glasovala za spremembe. “Za nekdanjega predsednika vlade Gruevskega so volitve končane in VMRO-DPMNE odhaja v opozicijo. Režim je poražen in prišel je čas za spremembe. Zmagala je meščanska Makedonija,” so v sporočilu za javnost navedli SDSM.

Očitno je levica pripravljena, da na silo nadaljuje barvno revolucijo s pomočjo ameriškega velikega brata, so navedli na spletnem portalu webtribune. Vse skupaj je nadaljevanje makedonske politične nestabilnosti. Protesti in nemiri se bodo nadaljevali tako, kot se je Makedonija z njimi že soočala v preteklosti.

Huda obtoževanja in napadi levice na predsednika vlade Nikola Gruevskega

foto: epa

Za Nikolo Gruevskega se obetajo težke preizkušnje. Vsaka desničarska stranka na Balkanu je s Soroševim denarjem onemogočena (foto: epa).

Spomnimo se, da se je Makedonija po zadnjih volitvah aprila 2014 znašla v globoki politični in gospodarski krizi. Predsednik vlade Nikola Gruevski in opozicijski voditelj Zoran Zaev sta se bolj ukvarjala z vedno hujšim obtoževanjem drug drugega kot pa z državo. Opozicija na čelu z Zoranom Zaevem ni priznavala rezultatov parlamentarnih volitev, zato je njegova stranka SDSM bojkotirala delo parlamenta, vlado z Gruevskim pa je obtoževal volilnih prevar in nezakonitega prisluškovanja 20.000 ljudem na vidnejših položajih, prav tako politikom, sodnikom, novinarjem ter začel objavljati posnetke. Opozicija je z medijsko bombo trdila, da je vlada vpletena v kriminal in korupcijo. Konservativna vlada je po drugi strani Zaeva obtoževala vohunjenja in destabilizacije Makedonije. Zgodovina se ponavlja – politična kriza ostaja.

Kdo je kriv za teroristični napad v Kumanovem?
Po mesecih politične krize so olje na ogenj prilili še majski spopadi med makedonskimi varnostnimi silami in oboroženimi skrajneži v Kumanovu na severu Makedonije, v katerih je bilo ubitih 14 teroristov in osem policistov, najmanj 37 pa je bilo ranjenih. Tako se je v središču trenj med Rusijo in ZDA znašla Makedonija z vsemi preizkušnjami, ki jih je ZDA po tihem tudi pripravila, da bi destabilizirala in pognala državo v kaos.  Javnost se je začela zavedati, da so v Kumanovem teroristi z usklajenimi napadi pod taktirko velikega ameriškega brata poskušali z nekonvecionalnimi terorističnimi napadi zrušiti vladajoči režim. Svetovna javnost je čakala na izplen terorističnih dogodkov, ki so se dogajali znotraj male balkanske državice. Kar je sledilo, je nesporno nadaljevanje preizkušene ameriške taktike za destabilizacijo Makedonije.

Čedalje glasnejša je postajala tudi javnost − sredi maja lani se je na protestnem shodu v glavnem mestu Skopje zbralo približno 20.000 privržencev opozicije, ki so glasno zahtevali odstop Gruevskega; nekaj dni pozneje pa se je na podobnem shodu zbralo približno 30.000 privržencev vladajoče stranke in premiera Gruevskega.

Čigava je prisluškovalna mreža za 20.000 ljudi? 

Foto: epa

Kakšni so interesi lobijev, da ohranjajo levico na Balkanu? (Foto: epa.)

Glede na ‘uradno’ politiko Makedonije, ki želi vstopiti v NATO in EU, pa so povezave med vlado in tujimi obveščevalnimi službami vedno bolj očitne. Na eni strani sta Obamova administracija, ki podpira Albance v Makedoniji, in Sorošev sklad, ki plačuje levici za nemire, po drugi strani pa se je konservativna vlada odkrito nagibala k Rusiji. Sodelovanje s svojimi ruskimi kolegi se za razliko od ameriških interesov ni izvajalo v senci ali stran od diplomatskih protokolov. Obstoja teh vezi in ponovnega vpletanja velikih sil na Balkanu ni mogoče prezreti, vendarle pa se v mednarodnih političnih krogih še vedno sprašujejo o vpletenosti ruske obveščevalne službe v spretni vzpostavitvi množičnega prisluškovanja makedonski vladi in javnosti.

Spogledovanje z Rusijo
Po lanskem uradnem srečanju 9. maja med nekdanjim makedonskim predsednikom Gjorgom Ivanovom s češkim predsednikom Milošem Zemanom v Kremlju je Makedonija jasno in odločno nakazala svojo smer in kot ena redkih evropskih držav ni sprejela in upoštevala sankcij proti Rusiji. Makedonski veleposlanik v Moskvi je skupaj z ruskim Državnim inštitutom za mednarodne odnose jasno izrazil namero Skopja za poglobitev vezi z matjuško Moskvo. Rusija pa je takoj obsodila teroristični napad v Kumanovem. Med obiskom pa je bil makedonski predsednik Gjorg Ivanov deležen najvišje časti, saj ga je sprejel celo  patriarh Kiril, kar je najvišji privilegij, ki pritiče samo najpomembnejšim ruskim partnerjem. Vse skupaj pa kaže na preračunljivost ruskega vpliva na eno večjih držav na Balkanu, kar potrjuje tudi prisotnost obveščevalnih služb in sodelovanje z njimi.

Negotova usoda Makedonije

Foto: epa

Kaj bo z Makedonijo? Bo lahko mirno prestala pot do Nata in vstopila v EU? (Foto: epa.)

Skopje podpira tudi izgradnjo turškega plinovoda, projekta, kateremu mnogi na Zahodu nasprotujejo, Makedonija pa je pokazala svoj nacionalni interes navkljub koristnim gospodarskim povezavam z Rusijo. Če bo turški plinovod šel čez njihovo ozemlje, bo država prejela tudi prehodne pristojbine. Ker pa je v zadnjem desetletju Rusija pokazala premalo interesa do Makedonije, je padla pod vpliv Washingtona. S tem so Američani zmanjšali vpliv Rusom na Balkanu in poglobili politično krizo v regiji.

V zadnjem letu pa je Moskva s sosednjo Ankaro poskušala normalizirati odnose, vendar ni bilo uspešna zaradi prevelikega vpliva ZDA. Odločilno je dejstvo, da so Turki takoj po sestrelitvi ruskega bombnika v Siriji dobili kar nekaj zaveznikov. Napeti odnosi med velesilami na Balkanu pa postavljajo pod vprašaj gradnjo plinovoda. Ali bo sledil popolnoma enak scenarij, s pomočjo katerega je prišlo do vojne v Siriji, Ukrajini in bo Rusija spet igrala velikega zaščitnika na Balkanu? Kaj bo z Makedonijo? Bo lahko mirno prestala pot do Nata in vstopila v EU?

Sofija Pika Simič

na twiterju @Pika_So