Na Poljskem že 1 milijon ukrajinskih beguncev – evropski aparatčiki pa vpijejo le o arabskih migrantih

Foto: epa

Poljska in preostale države Višegrajske skupine že ves čas nasprotujejo obveznim migrantskim kvotam, k čemur sicer poziva nemška kanclerka Angela Merkel, ki je pred časom migrante kar sama povabila v Evropo, sedaj pa bi svojo odgovornost rada delila z drugimi. Poljska sicer že ima milijon beguncev iz Ukrajine.

Znano je, da Poljska skupaj s preostalimi državami Višegrajske skupine, to je s Slovaško, Češko in z Madžarsko, zavrača možnost uvedbe obveznih migrantskih kvot za članice Evropske unije, k čemur med drugim poziva nemška kanclerka Angela Merkel, ki pravi, da Nemčija ne more rešiti vseh socialnih težav sveta. Očitno te možnosti ni predvidela, ko je prebivalce tretjih držav javno vabila, da pridejo v Evropo. Zaradi njenih neumnosti ima danes težave pretežni del stare celine, navaja The Telegraph. Obenem redko kdo ve, da Poljska že ima veliko število beguncev. Jih je primorana sprejeti še več?

Politični pogreb nemške kanclerke
Nekdanja poteza nemške politične glave se sicer zdi nadvse rizična, saj je očitno, da ima ključen vpliv na njen ugled, poleg tega pa hromi njeno lastno vlado in ruši enotnost Evropske unije. To med drugim dokazuje rast podpore stranki Alternativa za Nemčijo (Afd), ki na domačih tleh pridobiva podporo na račun politične opcije omenjene državnice. Konkurenčna desničarska stranka je sicer znana po svojem nasprotovanju dosedanji nemški politiki odprtih vrat. Obenem se domneva, da sporne politične poteze Angele Merkel pomenijo vodo na mlin britanskemu oddaljevanju od EU, navaja The Telegraph.

Foto: epa

Foto: epa

Poljska že ima 1.000.000 beguncev, česar pa Bruselj ne želi videti 
Poljska premierka Beata Szydło je pred meseci v Strasbourgu navedla, da je njena država že sprejela približno milijon ukrajinskih beguncev, ki si na Poljskem pogosto uredijo svoje življenje. Mnogi si v njeni državi namreč najdejo delo in študij. Obenem naj bi Poljska pomagala številnim pripadnikom poljske narodne manjšine, da v matični domovini najdejo svoje zatočišče.

Poljska oblast si prav tako prizadeva pripeljati na Poljsko še preostale ogrožene ukrajinske Poljake, še navaja wiadomosci.gazeta. Hkrati že omenjena predsednica vlade poudarja, da Poljska tem beguncem nudi ustrezno pomoč, navaja telewizjarepublika. Ob tem se pojavlja vprašanje, če so si Nemčija in druge sicer tako glasne evropske države pripravljene razdeliti poljsko begunsko breme?

Ukrajinski krizi ni videti konca
Četudi se zdi, da se slovenski mediji ukrajinski krizi zadnje čase malce izogibajo, pa ta še vedno traja. Sveže novice z vzhodne fronte govorijo o tem, da so ukrajinski separatisti umorili 15 tujih najemnikov, ki so se borili na strani vladnih sil. Med umorjenimi so bili po navedbah separatistov tudi Poljaki, a teh informacij vladne sile v Kijevu niso potrdile. Do pomora je prišlo v bližini Donecka. V spopadu je bilo ranjenih 25 ukrajinskih vojakov, na nasprotni strani pa sta umrla dva bojevnika, ranjenih je bilo pet pripadnikov uporniških sil. Smrt tujih najemnikov se povezuje s tem, da so bili za izvedbo svojih nalog zelo slabo pripravljeni, še navaja wiadomosci.onet.

Foto: epa, fotografija je simbolična

Foto: epa, fotografija je simbolična

Je Rusija resna grožnja evropski varnosti?
Znano je, da je v ukrajinsko krizo vpletena tudi Rusija. Slednja zadnje čase sicer dviguje prah s svojimi nepredvidljivimi vojaškimi potezami v vzhodni Evropi, še zlasti na polotoku Krim in v mestu Kaliningrad. V slednjem je namreč nedavno namestila svoj raketni sistem Iskander-M, s čimer je že razburila Poljsko in baltske države. Izstrelki omenjenega sistema naj bi sicer dosegli večino krajev na poljskem državnem ozemlju. Ruska stran ob tem miri javnost, da gre za rutinske manevre njihove vojske. Ob tem se pojavlja vprašanje varnosti Slovenije.

Domen Mezeg