Našli in razstavili umetniška dela, ki so jih ukradli nacisti. Zdaj se trudijo najti še lastnike, medtem ko Slovenije podobna pravica ne zanima

Foto: Twitter/@dwnews

Nacisti so pod Hitlerjevo taktirko počeli marsikaj. Umetniška dela, ki so jih ukradli, pa so vse bližje svojim lastnikom. V Švici in v Nemčiji so v zadnjih dneh odprli razstavi umetniških del, ki jih je muzeju po svoji smrti zapustil Cornelius Gurlitt, čigar oče je v Hitlerjevih časih trgoval z umetninami. Pristojni v muzeju so se podali na lov za iskanjem njihovih lastnikov, a dvomijo, da jih bodo našli. Kljub temu se jih vsaj trudijo izslediti. Kaj pa pri nas?

Gre za dvojno razstavo, ki združuje muzej umetnosti v Bernu in bonski narodni muzej umetnosti. Prvič bodo prikazana umetniška dela iz zbirke Corneliusa Gurlitta, ki jih je podedoval leta 2012 ter takoj ugotovil, da izvirajo iz druge svetovne vojne in da so si jih takrat prilastili nacisti. Zdaj že pokojni Gurlitt je bil dolgo v sporu z nemškimi oblastmi, saj umetniških del ni želel predati pristojnim.

Bernska razstava se osredotoča na “degenerirano umetnost”, bonska pa vključuje predvsem umetniška dela, ki so jih ukradli nacisti. Za veliko večino izmed teh ni znano, od kod sploh prihajajo, kar je povzročilo številne polemike glede lastništva. Razstava kronološko sledi življenju Hildebranda Gurlitta, očeta omenjenega Corneliusa, in hkrati prikazuje, kako je kot trgovec deloval in se s trgovanjem z umetninami osebno okoristil. Veliko umetniških del prikazuje življenje v nacističnem sistemu, razstava pa se naslanja tudi na politični in družbeni razvoj tretjega rajha ter raziskuje usode posameznih židovskih umetnikov in umetniških zbiralcev.

Cornelius Gurlitt je umrl leta 2014, bernskemu muzeju pa zapustil popolno zbirko del, ki jo je podedoval po svojem očetu. Ta je v imenu Adolfa Hitlerja trgoval z različnimi umetninami, ki so jih prisilno odvzeli njihovim lastnikom. Po očetovi smrti je Cornelius podedoval okoli 1.500 različnih umetniških del.

Ukradeno bi morali vrniti lastnikom, a izvora slik ne morejo ugotoviti
Dogajanje je sprožilo razpravo o tem, ali so z omenjenimi deli sploh pravilno ravnali. Vse, kar so nacisti ukradli, bi sicer moralo biti vrnjeno lastnikom, zgodovinar Georg Kreis pa pravi, da so v Švici zdaj “preiskave izvora del veliko bolj resne in poglobljene“. Do zdaj so ugotovili, da so šest del omenjene zbirke zagotovo ukradli nacisti, preteklost drugih pa še preiskujejo. “Prepoznati moramo katastrofalne posledice holokavsta,” dodaja Kreis. “Tukaj ne gre samo za denar. Gre za velike izgube, povezane z dejanji najbolj groznega človeka v zgodovini.”

Sumijo, da so nacisti ukradli več kot 250 del, k vsakemu razstavljenemu delu pa je dodan seznam prejšnjih znanih lastnikov, a v večini primerov jih raziskovalcem ni uspelo najti in določiti. “Ko smo sprejeli Gurlittovo dediščino, smo začutili njen pomen,” je dejal Marcel Brülhart, podpredsednik bernske umetniške fundacije. Pravi, da so preiskave njihovega izvora bile veliko težje in bolj zapletene, kot so mislili, da bodo.

Direktorica projekta Andrea Baresel-Brand ocenjuje, da v približno dveh tretjinah primerov ne bo mogoče pojasniti izvora umetniških del, Rein Wolfs, vodja bonskega narodnega muzeja, pa pravi: “Vsako ukradeno umetniško delo je preveč. Vsaka povrnitev upravičenim lastnikom je velik uspeh.”

Švicarska razstava del je pod naslovom “Izgubljena umetnost – zaplenjena in prodana” na ogled od četrtka, 2. novembra, dalje. Vključuje 150 del, direktorica umetniškega muzeja v Bernu Nina Zimmer pa je dejala, da dela “pripovedujejo zgodovino degenerirane umetnosti“, postavljajo pa jo “v kontekst proti sodobni umetnosti od konca 19. stoletja“. Muzej v Bonnu je svoja vrata odprl v petek, 3. novembra, razstava pa ima naslov “Gurlitt: Statusno sporočilo” in v ospredje postavlja umetnine judovskih zbiralcev in dela, katerih izvor je neznan.

A. L.