Danes potekajo ruske parlamentarne volitve, ki pa sprememb ne bodo prinesle. V času od zadnjih volitev decembra 2011 so se zgodile predvsem spremembe v zunanji politiki: polotok Krim so priključili Rusiji in poželi najhladnejše odnose z Zahodom po drugi svetovni vojni, zanetili so vojno na vzhodu Ukrajine, gospodarska kriza se je poglobila in začeli so vojaško akcijo v Siriji.
Golos, neodvisna ruska organizacija za opazovanje volitev, ugotavlja, da gre za najbolj medlo in neaktivno kampanjo v zadnjem desetletju, saj se zgoraj omenjeni dogodki kljub volitvam skoraj ne omenjajo, temveč je nasprotno po aneksiji Krima priljubljenost Vladimirja Putina narasla na več kot 80 odstotkov. Pričakovali bi kampanjo za uvajanje reform in odpravljanje gospodarskih sankcij Zahoda, ki jih občuti cela Rusija, a kampanje o reševanju gospodarske krize skoraj ni. Putin ima namreč v rokah močno orožje, ki se mu reče medijski stroj, ki v celoti podpira ruskega despota in za vse težave v državi krivi zahod.
Analitiki opozarjajo, da je tokrat opaziti pomanjkanje izbire oziroma možnosti za kakršne koli spremembe, kar je nezainteresirane ruske volivce privedlo na novo raven apatije. Drugi pa govorijo, da je prestavitev volitev z decembra na september strateška poteza, ki naj bi s poletno kampanjo, ko so Rusi večinoma na počitnicah, razvodenila vsaka prizadevanja za spremembe.
Po prejšnjih parlamentarnih volitvah se je na ulicah Moskve zbralo okrog 50.000 ljudi, in sicer s pozivi k ponovitvi volitev in izpustitvi političnih nasprotnikov, kar je povzročilo številne aretacije in množične intervencije s strani policije in vojske. Med stavkajočimi so bili mnogi politično neopredeljeni, kot je poročal BBC.
Predvolilna razmerja moči v Dumi
Rusija ima v Dumi s 450 sedeži štiri večje politične stranke. Vladajočo politično stranko Enotna Rusija, ki v Dumi prevladuje od volitev leta 2003, trenutno vodi premier Dmitrij Medvedjev, njeni poslanci pa zasedajo 238 sedežev.
Za drugo največjo stranko velja Komunistična stranka, njeni poslanci pa trenutno zasedajo petino vseh sedežev oziroma 92 mest. Ta stranka je zelo priljubljena med upokojenci, ki se z nostalgijo spominjajo pretekle Sovjetske zveze.
Drugi dve stranki v Dumi sta še skupina socialnih demokratov v stranki Pravična Rusija, ki ima trenutno 64 sedežev, in Liberalno-demokratska stranka (LDPR), ki – v nasprotju z imenom – dejansko združuje desničarske nacionaliste in ima 56 poslancev.
Analitiki pričakujejo minimalne spremembe po volitvah
Po oceni ruskega političnega analitika Mikhaila Troitskega bo Pravična Rusija ostala v Dumi, vendar bo izgubila nekaj sedežev, saj predstavlja lažno opozicijo in ustvarja navidezno ravnovesje. Nekaj sedežev bi lahko dobila še levosredinska stranka Jabolko, ki je bila sicer v Dumi prisotna že v devetdesetih letih, a je po vzponu Enotne Rusije izpadla iz parlamenta.
Ruski predsednik spodbuja k večji udeležbi na volitvah
Nedavno je ruski predsednik v televizijskem nagovoru državljane pozval k udeležbi na volitvah: “Pozivam vas, da pridete na volišča, glasujete in poveste svoje mnenje,” je dejal ter izrazil prepričanje, da je – ne glede na politično stališče – “udeležba na volitvah za vsakogar od nas državljanska dolžnost, manifestacija naših iskrenih občutkov do države in skrbi za njeno prihodnost. Glasujte po svoji volji, glasujte za Rusijo,” je dodal.
Kaj pa pravi javnost?
V anketi neodvisnega inštituta Levada je 43 odstotkov Rusov ta mesec povedalo, da volilno kampanjo popolnoma ignorirajo, medtem ko jih je le devet odstotkov dejalo, da jo pozorno spremljajo.
Čemu apatija volivcev?
Apatija ruskih volivcev izvira iz stroge delitve ruskih elit in deprivilegiranih, kar povzroča, da okrog 20 milijonov Rusov živi pod pragom revščine. Sicer pa si Rusija po mednarodnih kazalcih ne prizadeva za varstvo človekovih pravic, ima nizko stopnjo spoštovanja demokracije (132. mesto), nima urejenih pogojev za otroke in ljudi s posebnimi potrebami in otroke brez staršev, glede ekonomske svobode pa zaseda 153. mesto med 178 državami sveta.
Po podatkih Human rights watch so v Rusiji pogosto kršene pravica do svobodnega izražanja, pravica do spolne usmerjenosti in pravica do združevanja ter političnega zbiranja, saj oblast nasprotnike zastrašuje, jih zapira in nekateri umrejo na nenavaden način.
A. B.