Nekdanji vodja francoske obveščevalne službe odgovarja, ker ni preprečil terorističnega napada – kaj pa šef Sove in pranje denarja?

Foto: Printscreen/YouTube

Nekdanji francoski vodja obveščevalne službe je na sodišču v Parizu pričal o neuspehih pri sledenju islamskih ekstremistov, ki so napadli judovsko šolo in francoske vojake leta 2012. Trdi, da oblasti niso mogle predvideti napada, čeprav je znano, da je bil brat napadalca v radikalnih islamističnih krogih. Če so francoske oblasti pred sodišče pripeljale nekdanjega direktorja obveščevalne službe, zakaj slovensko pravosodje tega ne stori v primeru pranja iranskega denarja v NLB?

Bernard Squarcini, zdaj zasebni svetovalec za varnost, je bil v času napadov vodja francoske policijske agencije za boj proti terorizmu znotraj obveščevalne službe, v času njegovega vodenja pa se je zgodila serija treh strelskih napadov, ki jih je med 11. in 19. marcem povzročil islamski radikalec Mohammed Merah. V napadu so umrli francoski vojaki in kasneje tudi otroki ter učitelj judovske šole. Skupaj je strelec umoril sedem ljudi in ranil pet. Strelca so po 30-urnem obleganju v njegovem domu ustrelili in ubili policisti. Squarcini je takrat dejal, da je Merah delal kot volk samotar, ki se je sam radikaliziral v času, ko je bil v zaporu zaradi malenkostnih zločinov in prej ni bil povezan z ekstremistično mrežo.

Brat napadalca v radikalnih islamističnih krogih
23-letni ekstremist Merah je postal ogrožajoč zaradi odnosa s svojim starejšim bratom Abdelkaderjem Merahom, ki je bil leta 2010 imenovan za “novega rekruta” v radikalnih islamističnih krogih. Tožilci verjamejo, da je Abdelkader Merah aktivno sodeloval pri radikalizaciji svojega brata in načrtovanju napadov, čeprav je Mohammed dejal, da je delal sam. Meraha so ubili nekaj dni po napadih, vprašanja pa so takoj nanesla na počasen odziv policije. Squarcini je za dogodke moral odgovarjati na sodišču v Parizu, kjer je dejal, da oblasti niso mogle predvideti napada na judovsko šolo Ozar Hatorah, saj je Merah to načrtoval v zadnjem trenutku.

Kdo pa je odgovarjal za pranje denarja v NLB?
V Franciji je vodja obveščevalne družbe prevzel krivdo zaradi neuspehov, za razliko od Slovenije, kjer pa krivde o pranju denarja ni prevzel nihče. Zaradi pranja denarja v NLB v letih 2009 in 2010, ko se je nezakonito opralo milijardo dolarjev, ni odgovornosti prevzel še nihče, kaj šele, da bi proti komu sploh začeli s kazenskim postopkom, čeprav so bili tako v Sovi, kot policiji, seznanjeni s kriminalom hude razsežnosti. Te so julija 2009 obvestile celo italijanske obveščevalne službe, ki so zaznale sumljive transakcije in so Sovo prosile za podatke, vendar se Sova zlepa ni zganila.

D. Š.