Nemci še ne zapirajo meja, bodo pa z novo in ostrejšo azilno zakonodajo vstop v državo za nekatere prosilce precej omejili. Zakon, ki med drugim predvideva tudi vračanje migrantov v domovino z letali, bo vstopil v veljavo že jutri.
Novost v zakonu vključuje širši nabor varnih držav. Sedaj so med njimi tudi Albanija, Kosovo in Črna Gora. Srbija, BiH in Makedonija so bile na tem seznamu že prej. Prosilce za azil iz teh držav bodo skoraj zagotovo zavrnili. Množično deportiranje se lahko začne že prihodnji teden, vanj pa se bo najverjetneje vključila tudi vojska, piše Deutsche Welle.
“Hočemo se izboljšati glede deportiranja prosilcev, ki niso upravičeni ostati, in to kmalu, pred iztekom letošnjega leta,” je za DPA dejal Altmeier, vodja kabineta kanclerke Merkel in koordinator za begunce.
Po novi zakonodaji bodo tisti z odobrenimi prošnjami za azil podvrženi tečajem, s katerimi želi vlada beguncem olajšati integracijo v nemško družbo. Z zakonom se tudi podaljšuje obdobje, ki ga prosilci lahko preživijo v nastanitveni centrih. Sedaj bodo lahko v njih bivali šest mesecev namesto treh, pri čemer pa pomoči ne bodo dobivali več v obliki gotovine, temveč v blagu.
STA tudi povzema, da zakon poenostavlja birokratske postopke za gradnjo novih nastanitvenih centrov.
Tudi Švedska zaostruje azilno politiko
Švedi bodo pospešili postopke obravnave prošenj za azil, zavrnjene prosilce pa hitreje pošiljali nazaj v njihove domovine, da bi bile namestitvene kapacitete proste za novo prispele. Poleg tega naj bi zaostrena zakonodaja razširila seznam zahtev za zagotovila o zmožnosti preskrbe družinskih članov, ki bi se želeli pridružiti svojcem na Švedskem.Švedskim parlamentarnim strankam se ni uspelo dogovoriti glede uvedbe začasnega nadzora na meji. Sicer pa Švedska glede na nove napovedi pričakuje, da bo letos za azil v državi zaprosilo do 190.000 ljudi. V 9,8 milijona veliki državi naj bi do konca leta lahko zmanjkalo namestitvenih kapacitet za 45.000 ljudi.
Ž. K.