Na spletnem portalu MMC RTV Slovenija so v sredo v tematskem sklopu “MMC podrobno” objavili serijo člankov na temo Madžarske in njenega premierja. Hitro je postalo očitno, da gre za poskus medijskega linča. Pri tem so se na RTV poslužili zavajanj, trganj izjav iz konteksta in celo površnega poročanja. V več kot štiri avtorske pole (18.710 besed) dolgem besedilu si je kar pet novinarjev dalo duška, mi pa smo se odločili, da osvetlimo njihove napake, površnosti in druge težave.
“Mladim je zelo težko, stanovanja so zelo draga, najemnine visoke. Sama imam srečo, moji starši so prodali stanovanje in najeli posojilo, da so mi kupili stanovanje tu, ki je seveda veliko manjše kot doma. Večina mojih prijateljev nima take sreče.”
Ne, to niso besede slovenske, temveč madžarske hotelske receptorke, ki so jo na spletnem portalu RTV Slovenija imenovali Virginia. Dovolj o tem pove že stavek “večina mojih prijateljev nima take sreče”, a kaj takega ni pričakovati, da bi lahko v kratkem brali na MMC. Važno je udarjati po Madžarski in njenem premierju Viktorju Orbanu. Pri tem ni pomembno, ali gre za resnico, za probleme, ki so specifični izključno za Madžarsko, ali za težave, s katerimi se spopadajo vse države v regiji.
Gre za proti-orbanovsko propagando
S tem so na MMC že nakazali, da je glavni namen celotnega besedila širjenje protimadžarske propagande, bolj natančno proti-orbanovske. Bližajo se volitve za Evropski parlament in na obzorju so spremembe, ki levoliberalni srenji nikakor niso pogodu.
Namreč, vse od začetka migrantske krize leta 2015 Madžarska kljubuje tako pritiskom Berlina kot pritiskom iz Bruslja. Zaradi tega so vedno močnejši boji na relaciji Budimpešta-Bruselj. Do volitev za EP je manj kot pol leta, to pa pomeni, da so se bruseljski oblastniki začeli zavedati, da je marsikateremu izmed njih odklenkalo. Številne evropske države v zadnjih letih namreč beležijo vzpon populistične desnice.
Francija, Italija, Nizozemska, Danska, Švedska, Španija, Avstrija in Nemčija so vse države, kjer se je zaradi etabliranih strank, ki so pozabile na svoje volivce, na političnem parketu pojavil prostor za nove stranke, ki so brezkompromisno na strani malega človeka. Stranke, kot so AfD, Švedski Demokrati, španski Vox, Gibanje petih zvezdic in Liga v Italiji, Nacionalni zbor (prej Nacionalna fronta) in druge, mogoče niso povsod prišle na oblast, a so zato pokazale, da so resne kandidatke za volitve v EP.
Ko neizvoljeni Juncker Orbana, ki ima dvotretjinsko večino, označuje za diktatorja
Orban vodi Madžarsko že četrti mandat – tretji zapored. Fidesz v vseh teh letih beleži dvotretjinsko večino. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 so imeli več kot 70-odstotno volilno udeležbo. Vseeno se v Bruslju s strani predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja slišijo pripombe o Orbanu – diktatorju. To je iz ust nekoga, ki ga dejansko ni izvolilo ljudstvo, naravnost šokantno.
Še bolj pade v oči, ko na RTV očitno zavajajo glede Orbanovih najbolj “zapomnljivih citatov”. Tako so zapisali, da je Orban rekel: “Mislim, da nam naše članstvo v Evropski uniji ne preprečuje, da bi zgradili neliberalno novo državo na nacionalnih temeljih,” kar je ravno obratno od tistega kar je povedal. Če bi se namreč potrudili in poiskali Orbanov govor iz 2014 v Romuniji, bi videli, da je Orban v resnici rekel nekaj povsem nasprotnega od tistega, kar implicira njihov “citat”. MMC-jev citat je namreč vzet iz konteksta. Ne samo to, stavek je dobesedno samo del celotne povedi.
“In v tem smislu je nova država, ki jo gradimo na Madžarskem, neliberalna država, ne-liberalna država. Ta ne zavrača temeljnih principov liberalizma, kot je svoboda, in lahko bi še našteval, a te ideologije ne postavi za osrednji element državne ureditve, saj namesto tega vključuje drugačen, poseben, nacionalni pristop,” je povedal Orban in nadaljeval: “Ko omenjam Evropsko unijo, tega ne počnem, ker bi verjel, da je nemogoče zgraditi novo državo na neliberalnih in nacionalnih temeljih znotraj Evropske unije. Verjamem, da je to mogoče.”
Orban je takrat kritiziral madžarsko odvisnost od EU. V govoru je izpostavil, kako je potrebno zgraditi novo državo za današnje čase. Ko govori o neliberalni državi, to ne pomeni države, kjer ni svobode, temveč državo, v kateri ne vlada liberalizem, sploh pa ne liberalizem, odvisen od Bruslja. Zaradi tega se bodejo še danes.
Sporni “suženjski” zakon
Ravno tako bode v oči zavajajoče in napačno poročanje o novem “suženjskem” zakonu na Madžarskem. O številu nadur na Madžarskem in drugod po Evropi smo že pisali. Zakon s tega vidika nikakor ni sporen. Gre za dva akta. Z enim se je število nadur, ki jih lahko delavec naredi, če tako hoče, povečalo do 400 na leto.
Drugi akt, o katerem krožijo neresnice, povezane z izplačilom nadur, pa je povezan s tako imenovanim določenim kumulativnim delovnim časom, ki se po novem zakonu ne računa več na obdobje enega leta, temveč na obdobje treh let. Gre za manjši del zaposlenih, ki imajo službe v turizmu oziroma podobnih storitvenih dejavnostih. Gre za način dela, kjer delavci v določenem obdobju delajo ogromno, v drugem obdobju znotraj omenjenega razpona pa veliko manj. Pogodba na podlagi določenega kumulativnega delovnega časa jim omogoča, da skozi celo leto, ali v tem primeru v obdobju treh let, stalno dobivajo normirano plačilo za svoje delo.
Protesti, ki so spremljali sprejetje zakona, so v resnici labodji spev madžarske vedno šibkejše opozicije. Na protestih se je do sedaj zbralo okoli deset tisoč ljudi. Za Ljubljano je to mogoče spodobna številka, za Budimpešto pljunek v morje. Dovolj pove tudi, da skupaj protestirata skrajnodesničarski Jobbik, ki je znan po svoji antisemitistični drži, in levica, ki naj bi to držo Jobbika obsojala. Edina stvar, ki je skupna tej raznobarvni opoziciji, je sovraštvo do Fidesza.
Tranzitne cone in azilna politika
Opozicijo ravno tako moti vedno večje število medijev, ki so naklonjeni Orbanu. Če se je v preteklosti ta številka gibala okoli 30, jih je sedaj Orbanu naklonjenih več kot 500. Orbanovi nasprotniki trdijo, da je tako zato, ker naj bi imeli Orbanovi zavezniki monopol nad mediji. Niti za trenutek ne pomislijo, da so mu mediji čisto mogoče naklonjeni zato, ker dobro dela, kar se odraža tudi v dvotretjinski podpori volivcev. Za avtorje prispevkov na MMC RTV bi bilo dosti bolj koristno, če bi pripravili strokovno analizo medijske krajine v Sloveniji, kjer je zagotovo več kot 90 odstotkov medijev podrejenih aktualni levi oblasti.
https://youtu.be/3Z4woNYMyz8
Orban je bil eden redkih politikov, ki so takoj ob izbruhu migrantske krize, ki jo je povzročila Angela Merkel, norosti rekli odločni ne. Kar se ne sliši pogosto, je to, da je Madžarska v tem času sprejela lepo število dejanskih beguncev, ki so potreboval azil. V zadnjem času pa so uvedli tako imenovano tranzicijsko cono, ki migrantom, ki želijo zaprositi za azil, preprečuje vstop v državo.
Kritiki se spet oglašajo, da je kršena pravica migrantov do svobode gibanja. To seveda ni res. Migranti lahko svobodno odidejo nazaj v Srbijo. Naprej na Madžarsko pa samo z dovoljenjem. Temu bi se v neki normalni državi reklo varovanje svojih državnih meja. Na drugi strani slovenska policija ilegalne migrante takoj, ko omenijo azil, kakor jih natrenirajo razne nevladne organizacije, odpelje do sprejemnega centra.
Madžari so ravno tako stopili na prste raznim nevladnim organizacijam, povezanimi z migranti. Te morajo sedaj za svoje delovanje, če se financirajo iz tujine, to jasno označiti na vseh svojih publikacijah. Poleg tega morajo plačati 25-odstotni davek na dohodke iz tujine. Število prošenj za azil je vse od novih uredb znatno upadlo. A se zato nevladniki pritožujejo nad dejstvom, da so Madžari ponudili politični azil vodji makedonske opozicije, nekdanjemu makedonskemu premierju Nikoli Gruevskemu. Mar to sploh preseneča, če pomislimo, da je Makedonija v zadnjem letu prišla do roba državljanske vojne zaradi ugrabljenih volitev?
Ni pa to edini primer, navkljub temu, kako na RTV o tem pripovedujejo. Ravno lansko leto smo v januarju poročali o primeru na Švedskem, kjer so oblasti zavrnile prošnjo za azil Iranki Aideen Strandsson, ki se je spreobrnila v krščanstvo, in so jo želele deportirati nazaj v Iran, kjer ji je grozila smrtna kazen. Azil ji je takoj ponudila ravno Madžarska.
Ivan Šokić