Novo odkritje: Z zagotovostjo je Zemlji podobnih planetov 49, v galaksiji pa se jih lahko nahaja celo milijarda

Reklamna slika Nase, ki prikazuje Keplerjeva planetarna odkritja iz leta 2016 (Foto: epa)

V ponedeljek so Nasini znanstveniki javnost obvestili o novem odkritju. Zunaj našega sončnega sistema so odkrili 219 objektov, za katere so z zagotovostjo prepričani, da so planeti. Še več, 10 izmed njih naj bi bilo kamnitih in podobnih Zemlji, njihova površina pa naj bi bila povsem primerna za bivanje. To pomeni, da je sedaj Zemlji podobnih planetov odkritih že 49, Kepler pa je do sedaj odkril kar 4034 morebitnih potencialnih planetov. Ali na njih resnično obstaja življenje ter ali bomo lahko na njih bivali tudi mi?

Zgornje podatke so pridobili v času izvajanja dolgoletne Keplerjeve vesoljske misije, ki je trajala med marcom 2009 in majem 2013. Znantvenikom je analiza pridobljenih podatkov vzela več let, saj je takšne informacije pogosto težko razčleniti, razlagati in preveriti. Kepler je opazoval majhen predel nočnega neba v ozvezdju Laboda, imenovanega tudi Severni križ, ter opazil 145.000 zvezd, podobnih soncu. Večina teh zvezd je od nas oddaljena sto ali več tisoč svetlobnih let, zato so možnosti, da bi jih ljudje (kmalu) obiskali, izredno majhne. Iz podatkov, ki so jih ob tem pridobili, pa so astronomi lahko povedali nekaj o tamkašnjih planetih: kako pogosto se pojavljajo, koliko jih je podobnih Zemlji in kakšne so možnosti iskanja inteligentnega ter zunajzemeljskega življenja.

Vzeli smo teleskop, pogledali skozenj in prešteli ter izračunali, koliko planetov je v tem delu neba podobnih naši Zemlji,” je v ponedeljek med tiskovno konferenco v Nasinem raziskovalnem inštitutu v Kaliforniji dejala Susan Thompson, znanstvenica, ki dela s Keplerjem. “Dejali smo: ‘Koliko planetov je podobnih Zemlji?’ S podatki, ki jih imam, jih lahko preštejem,” je povedala. Če deset planetov, podobnih Zemlji, dodamo h Keplerjevim prejšnjim odkritjem morebitnih takih “zemeljskih” planetov, jih je skupno kar 49, poroča britanski Independent. Če ima kateri izmed njih stabilno atmosfero, obstaja možnost, da se na njem skriva “vesoljsko” življenje.

Reklamna slika Nase, ki prikazuje Keplerjev teleskop (Foto: epa)

Takšnih svetov je v naši galaksiji lahko na milijarde, pa za to sploh ne vemo
Sodelujoči znanstveniki so o teh desetih planetih razkrili le, da so pribižno tako veliki kot Zemlja in da je njihova orbita bivalna. To pomeni, da je voda po vsej verjetnosti stabilna in tekoča, ter zaradi vročine ne izhlapeva, prav tako pa ni zamrznjena. To sicer ne zagotavlja, da so planeti primerni za bivanje. Hkrati s stabilno atmosfero je ključnega pomena tudi premikanje tektonskih plošč. Čeprav jih je med tisočimi planeti, ki jih je Kepler odkril, samo 49 podobnih naši Zemlji (tako po videzu kot po površini in bivalni zmožnosti), je to odkritje popolnoma zaznamovalo svet znanosti: če pomislimo, bi to lahko pomenilo, da je takšnih svetov v naši galaksiji lahko na milijarde.

Kepler je do sedaj odkril in razkril obstoj 4034 morebitnih potencialnih planetov, od tega jih je 2335 zunaj našega sončnega sistema. Ob tem velja poudariti, da so to samo tisti, ki jih je našel v 0,25 odstotka nočnega neba. Keplerjevi raziskovalci so prepričani, da obstaja veliko število planetov, podobnih Zemlji, ki čakajo, da jih odkrijemo.

Da bi pokrili celo nebo, bi potrebovali štiristo Keplerjev,” je v šali dejal Mario Perez, znanstvenik Keplerjevega programa na Nasi. Benjamin Fulton, astronom na Univerzi na Havajih in na kalifornijskem tehnološkem inštitutu, pa je dodal, da je, kot je videti, največje število planetov tudi nov svojevrsten razred planetov, imenovanih “mini Neptuni”. Zelo pogoste so tudi “super Zemlje”, kamniti planeti podobni zemlji, a do desetkrat večji.

S teleskopom lahko vidimo samo tiste planete, ki potujejo pred svojimi zvezdami. Tranzitna metoda odkrivanja planetov, ki jo uporabljajo Keplerjevi znanstveniki, vključuje iskanje senc zvezde oziroma mesta, kjer zvezda ne sveti tako močno. Takšno senco povzroči planet, ki blokira del njene svetlobe (podobno kot luna zatemni sonce in povzroči sončev mrk). Ker večina planetov kroži v isti ravnini in ker je ta ravnina le redko poravnana z Zemljo, lahko Kepler vidi zgolj del daljnjih sončnih sistemov. Tisti rahlo nagnjeni, za tranzitno metodo nemudoma postanejo nevidni.

A. L.