O slovenski aferi pranja iranskega denarja v NLB so začeli poročati tudi nekateri svetovni mediji. Evropski medij Euractiv tako piše o neustrašni opoziciji s stranko SDS na čelu, ki je zahtevala preiskavo primera. Posledice ugotovitve pranja denarja svetovni mediji primerjajo z odprtjem Pandorine skrinjice slovenske politike. Tudi oni govorijo o sumih politične podpore v omenjeni zadevi in o banalnosti nadzornih mehanizmov, ki so dogajanje ”spregledali”.
Napisali so, da je Urad za preprečevanje pranja denarja v naši državi začel s preiskavo, ko so zahtevo za to vložile opozicijske stranke, ki so ugotavljale, da je NLB od leta 2008 oprala skoraj milijardo evrov. Tujci so presenečeni, kako je NLB-ju uspelo vsak dan nakazovati do 50 transakcij na več kot 30 tisoč računov po vsem svetu. Še bolj banalna se jim zdijo ponarejena imena, kot sta Racman Jaka in Miki Miška, kamor je potoval denar. Javnost obveščajo o ključnem delovanju opozicije pri odprtju in pregledu te žgoče zadeve.
Tuji mediji so v NLB poslali vprašanja o omenjeni zadevi, a niso prejeli odgovora
Euractiv je evropski medij, ki je kontaktiral Vlado Republike Slovenije, ta pa jim je potrdila, da je “v omenjenem primeru Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD) junija 2010 prejel sumljivo poročilo o transakcijah v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma“. Ministrstvo za finance pa jim je v pisnem odgovoru sporočilo, da je UPPD “poslal več kot 30 zahtev različnim državnim organom in zavezanim subjektom ter več kot tridesetim tujim enotam za finančno obveščanje“. In dalje: “Na podlagi prejetih in ocenjenih podatkov je UPPD v tem primeru določil razloge za sum pranja denarja iz 245. člena slovenskega kazenskega zakonika in tudi nekaj razlogov za sum, da je financiranje terorizma v skladu s členom 109 slovenskega kazenskega zakonika, o tem pa obvestil pristojne organe,” je v svojem odgovoru tujemu mediju dodalo ministrstvo za finance.
Poročajo tudi o opozicijskem nepopustljivem protestu
Slovenski parlament je zaradi prejetih poročil pozval k nadaljnji preiskavi primera pranja denarja, ob tem pa so se tudi evropski mediji takoj zavedli, da bo to odprlo Pandorino skrinjico slovenske politike. Osredotočili so se na opozicijo in omenili, da je ta že zdavnaj vedela, da nekaj ni v redu, nekateri slovenski politiki pa bi storili vse, kar je v njihovi moči, da transakcije skrijejo.
Cerar banke ne želi prodati, Evropska komisija pa meni drugače
Vlada, ki nadzoruje več kot 40 odstotkov slovenskega bančnega sektorja, bi morala letos prodati 50 odstotkov lastništva NLB in dodatnih 25 odstotkov v letu 2018, v zameno za odobritev pomoči Evropske komisije leta 2013, kar je preprečilo veliko bančno krizo v državi. Maja letos je Evropska komisija odobrila načrt prodaje 50 odstotkov lastništva banke, septembra pa je vlada napovedala, da je sploh ne bo prodala. “Ne bomo prodali NLB,” je dejal Cerar junija letos in tako prekršil zavezo slovenske vlade.
A. L.